 |
| Moj najstarejši izvod (ponatis) Chráskovega prevoda Svetega pisma |
Letos mineva sto let od izida popularnega Chráskovega prevoda Svetega pisma v slovenščino. To je bil drugi in doslej zadnji protestantski prevod celotne Biblije. Svetopisemska družba Slovenije je ob tej priložnosti objavila 5. poglavje knjige dr. Daniela Brkiča Anton Chráska med Slovenci, v katerem se je avtor poglobil v Chráskovo prevajalsko delo.
Glede na ugotovitve Francke Premk, da sta že Trubar in Dalmatin pri prevajanju upoštevala izvirnost svetopisemskih jezikov, za Chrásko utemeljeno velja, da je prvi, ki je prevajal SP v slovenski jezik po izvirnem tekstno-kritičnem besedilu, kar podpiram s pričujočo raziskavo. Chráski pripada ugledno mesto med prevajalci slovenskih SP, saj je bil »prvi med prvimi«, ki je postavil, s svojim za tisti čas drznim dejanjem, temelje takemu prevajanju, ki je zaradi tekstno-kritičnega besedila zvestejše izvirniku.
Rimskokatoliški prevodi tistega časa so bili prirejeni po Vg., nekateri protestantski prevodi pa sicer po izvirniku, vendar po TR. Chráskov pogum je bil vsekakor ena od spodbud, da so tudi rimokatoličani začeli prevajati po izvirniku. S temi nadvse važnimi ugotovitvami, do katerih sem prišel z natančnimi primerjavami tekstov in preučevanjem doslej nedostopnih in neobdelanih arhivskih listin iz ABFBS-a, želim ovreči dosedanje strokovne ocene, ki prikazujejo Chráskovo prevajanje SP zgolj kot priredbo. Chráski se je predolgo godila krivica, zato jo je potrebno nujno odpraviti in upoštevati nove raziskave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar