Krivda, milost, hvaležnost

Kaj moraš vedeti, da lahko [...] blaženo živiš in umreš?

Tri stvari. Prvič, kako velik je moj greh in moja beda. Drugič, kako se rešim vseh mojih grehov in bede. Tretjič, kako se Bogu za takšno rešitev zahvalim.  

~ ZACHARIAS URSINUS, Heidelberški katekizem

Drama Jezusovega življenja

Celotno dramo njegovega življenja zaznamuje odreševanje padlih ljudi, njihovo opravičenje in sprava  s pravičnim ter svetim Bogom. Noben pravičen človek ni opravičen po svoji  pravičnosti, pravični so opravičeni po evangeliju.  

~ Chukwuereka Iheanachor

Mladoletnik zabodel škofa

Mar Mari Emmanuel je škof asirske (nestorijanske) cerkve in youtuber, živi pa na območju avstralskega Sydneya. V ponedeljek, 15. aprila ga je v cerkvi  med pridigo napadel šestnajstletnik z nožem na vzmet. Ker se mu nož ni pravilno odprl, napad ni uspel po pričakovanju, tako da je škof preživel, fant pa si je odrezal prst. Poleg glavne žrtve je ranil še tri ljudi.  

O samem napadu in vzrokih zanj pa pove več Jon McCray v zgornjem videu. 

Več tudi na tej povezavi >>

Popolnost sredi nepopolnosti

Ni popolnega življenja, popolnega delovnega mesta, popolnega otroštva, popolne zakonske zveze in popolne skupine ljudi, ki bi vselej delali to, kar od njih pričakujemo.

Kar imamo, je popoln Bog, ki nas je zmožen z neomajno močjo voditi skozi to nepopolno življenje.  

~ Elizabeth Elliot

Jezus - znamenje nasprotovanja, kamen spotike in skala pohujšanja

Naši tako imenovani objektivni in nepristranski  mediji so v teh dneh objavili strašno novico, da so se po dolini šentforjanski množično pojavili napisi, kot je ta na zgornji sliki, na katerih lahko preberemo nevarno ime Jezus. Veliko takih napisov je ob avtocestah, na nadvozih in na podobnih mestih. Toda niso se pojavili samo v sami dolini, ampak tudi po okoliških hribih in gorah, ki varujejo dolino šentforjansko. Tam so še posebej škodljivi, ker baje zakrivajo markacije, kar sicer na zgornji sliki ni videti, ampak to, kar ni vidno, vidijo naši mediji. Ker so baje objektivni in nepristranski.  Napisi so menda zelo vznemirili tukajšnjo javnost, kar je nekoč uspešno reševal člen 133. Kazenskega zakonika SFRJ, ne vem pa, kateri člen KZ demokratične Slovenije danes rešuje ta vnebovpijoč problem. Če ga sploh kateri. Morda se kateri nanaša nanj, ker imamo opraviti s sovražnim govorom, kajti napisati: "Jezus," je lahko, v kolikor se tako ukaže, tudi sovražni govor. Zato so bili o teh dogodkih že obveščeni na policiji in drugih sorodnih organih. 

Po tem uvodu je čas, da se stvari lotim bolj resno, čeprav meji vsa ta panika na humoresko. Najprej, avtor tega zapisa nima nič s pisanjem po kamnih in skalah, ki so postali kamni spotike in skale pohujšanja.  Tisti, ki so pisali, se zagotovo zavedajo, kaj in zakaj so to počeli, konec koncev so vsaj del tega očitno tudi dosegli, sprovocirali so pozornost medijev in javnosti v naši domovini. Nenavadna mera pozornosti in panika, ki je ob tem nastala, nam dokazuje še nekaj, o čemer  lahko preberemo v Svetem pismu. 

Ko so starši malega Jezusa štirideseti dan po rojstvu prinesli v jeruzalemski tempelj, je starec Simeon rekel Mariji o tem otroku naslednje: "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje." (Lk 2,34) Jezus je bil torej že od vsega začetka postavljen kot znamenje nasprotovanja. Višek tega pomeni na nek način njegova smrt na križu, po njegovem vstajenju pa se  to nasprotovanje nadaljuje vse do tega trenutka in se bo še naprej. Če že svet ne more ubiti Jezusa, ubija njegove učence, jih zapira in podobno. Pri nas se to še ne dogaja v tako drastični obliki, ampak v bolj mili, z občasnim smešenjem in poniževanjem. 

Apostola Pavel in Peter sta v svojih pismih omenila Jezusa kot kamen spotike in skalo pohujšanja, pri čemer sta citirala odlomek Iz 8,14. Sv. Pavel pravi: "Glej, na Sionu postavim kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdor veruje vanj, ne bo osramočen." (Rim 9,33)  Ob Jezusu in njegovih besedah so se od nekdaj spotikali in se še spotikajo, toda ne vsi. Kdor vanj veruje, ne bo osramočen, saj je sam Jezus izjavil: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)  Sv. Peter pa pravi: "Vam torej, ki verujete, čast, 

tistim pa, ki ne verujejo: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen in kamen spotike in skala pohujšanja. Ker niso pokorni besedi, se spotikajo; in prav za to so bili postavljeni." (1Pt 2,7.8)  Jezus je vsem, ki verujejo, čast, seveda ne pred tem svetom, ampak pred Bogom, za druge pa je kamen spotike in skala pohujšanja. Kar nekaj te biblične simbolike in  teologije je na tistih kamnih in skalah, na katerih so bili napisi z imenom Jezus, saj so postali  dobesedni kamni spotike in skale pohujšanja. Ob Jezusa se spotikajo tisti, ki niso poslušni Božji besedi in ne verujejo. 

Kot je povedala novinarka na nacionalki, so grafiti "Jezus" morda tudi nevarni. Dvomim, da bi bili tovrstni grafiti kot taki nevarni, nedvomno pa utegne biti nevaren tisti, ki ga ti grafiti predstavljajo. Sam Jezus je rekel o sebi: "Kdor vanj (v Božjega Sina, op. Diz.) veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna." (Jn 3,18.19) Jezus se nekega dne vrne, a ne kot nebogljen dojenček v soju božične romantike v betlehemskem hlevčku, ampak kot vrhovni sodnik ob koncu časov. To je zelo nevarno dejstvo. Pregovor pravi: "Kdor noče imeti Jezusa za Odrešenika, bo imel Jezusa kot Sodnika." Tega nikomur ne privoščim. 

Jezus je torej za nekatere provokacija,  znamenje nasprotovanja, kamen spotike, skala pohujšanje in posledično nevarni Sodnik, za druge pa Gospod in Odrešenik. V katero od teh dveh skupin  šteješ sebe?  

Sledenje Dobremu pastirju

Tedaj so ga obstopili Judje in mu govorili: "Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Mesija, nam odkrito povej!" 25 Jezus jim je odgovoril: "Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni. 26 Toda vi mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. 27 Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. 28 Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. 29 Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. 30 Jaz in Oče sva eno."     (Jn 10,24-30)

Omenjeno dogajanje se je odvijalo v zimskem času, ob prazniku tempeljskega posvečenja (Jn 10,22).  Ko so Judje, ki so bili v templju, videli Jezusa, ki se je sprehajal po Salomonovem stebrišču (Jn 10,23), so ga obstopili in razvil se je dialog, v katerem jim je Jezus povedal nekaj pomembnih resnic. 

1. Dela, ki jih je Jezus opravljal v imenu svojega nebeškega Očeta,  dokazujejo, da je pravi in resnični Mesija. Ker govorijo dejanja močneje od besed, je nesmiselno, da bi to še dodatno ponavljal. Tudi če jim to desetkrat razloži, mu še vedno ne bodo verovali. 
2. Tisti, ki ne verjamejo, da je on Mesija, niso izmed "njegovih ovc", saj "njegove ovce" poslušajo njegov glas in gredo za Njim. 
3. Jezus si "svojih ovc", torej  oseb, ki mu sledijo,  ni sam izbral, ampak mu jih je dal nebeški Oče. Zato pravi Pavel: "Pred stvarjenjem sveta nas je (Bog Oče, op. Diz.) izvolil v njem (Kristusu, op. Diz.), da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je  vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje."  (Ef 1,4.5) Bog Oče je torej nekatere posameznike iz človeškega rodu vnaprej določil, oziroma izvolil v Kristusu. Zakaj se je odločil tako in ne kako drugače, ne vemo. To je skrivnost. Vemo le, da je bil takšen sklep njegove volje.  
4. Vsi, ki jih je Oče izročil svojemu Sinu, imajo večno življenje. Nihče jih ne more iztrgati iz Jezusove roke, nihče jim ne more vzeti njihovega odrešenja. Kdor je odrešen, ne more izgubiti odrešenja. Božji otrok ne more jutri postati otrok koga drugega.  Nekatere cerkve zmotno učijo, da je mogoče odrešenje izgubiti, nato spet pridobiti, nato spet izgubiti itn. To ni logično, kajti, nemogoče je, da bi bil nekdo danes Božji otrok, jutri hudičev, pojutrišnjem pa spet Božji otrok. Bog nikoli ne rešuje napol. Lahko si, ali pa nisi Božji otrok. Obstajajo Božji otroci, ki občasno odtavajo, a jih vseeno nihče ne more iztrgati iz Očetove roke, zato se taki vrnejo. 
5. Jezus in Oče sta eno. Bog Sin in Bog Oče sta dve osebi enega troedinega Boga. Zato pravi Jezus na drugem mestu, da dela Sin tisto, kar dela Oče (Jn 5,19.20).  Jezus v vsem izpolnjuje Očetovo voljo: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel,  kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal.  Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan.  Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan."  (Jn 6,37-40) Vsakdo, ki je izvoljen in določen od nebeškega Očeta, pride prej ali slej k Jezusu. Jezus v popolnosti izpolnjuje Očetovo voljo, zato ne zavrže nikogar, ki pride k njemu. Skladno z Očetovo voljo ima večno življenje vsak, kdor veruje v Božjega Sina Jezusa Kristusa, ki je umrl za naše grehe in bil obujen zavoljo našega opravičenja (cf. Rim 4,25). Verovati v Jezusa pomeni, da mu zaupamo in se zanašamo nanj in na njegove obljube. On nam je priskrbel popolno odrešenje. To je ena najlepših in najbolj ohrabrujočih resnic Svetega pisma. 

Jezus nas uči, da nam ni treba tavati v strahu in negotovosti. Ne rešujejo nas naša dela, saj sami nikoli ne moremo  Bogu zadostiti za svoje grehe. Rešuje nas čudežna Gospodova milost, ki je večja od vsakega greha in vsake krivde. Kdor pozna to milost, pripada Jezusu, in ni nobene sile, ki bi ga mogla iztrgati iz Gospodove roke. 

V tem je skrivnost prave vere.   

Kaj potrebuje svet

Svet ne potrebuje ekumenske rabinske figure, ki bi uveljavljala človečnost. Svet potrebuje Jezusa. Svetopisemskega Jezusa. Svet potrebuje sporočilo, ki ga je prišel oznanjevat Jezus.  

~ Josh Buice

Zaupanje v Jezusa

Zaupanje v Jezusa ni skok vere. ampak to, da  padeš v njegove roke  in v njem počivaš za vedno.     

- Burk Parsons

Po veri, ne po delih

Tudi nisem jaz edini in prvi, ki pravi: samo vera opraviči. To so pred menoj povedali Ambrozij, Avguštin in mnogi drugi. In kdor hoče brati in razumeti Pavla, ta pač  mora tako reči in nič drugače; njegove besede so premočne in ne trpe nobenega, pa prav nobenega dela.  

~ Martin Luther

Iz: M. Luther, Tukaj stojim, Teološko politični spisi. Krtina, Ljubljana 2002. s. 57.