Reformirana stran

29/10/2025

Križ

Križ ni simbol tolerance, ampak vojna napoved grehu.

~ Voddie Baucham

Stiska kot blagoslov

Če te stiske potiskajo bliže Kristusu, Svetemu pismu in molitvi, potem so to pozitivni blagoslovi.

~ J. C. Ryle

28/10/2025

Jesenska misel

Jesenski listi jasneje oznanjajo smrt in vstajenje kot mnoge prižnice. Vse stvarstvo skupno zdihuje, a tudi upa.

~ R. C. Sproul

27/10/2025

26/10/2025

Zato vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojega uma. 18 Zaradi nevednosti, ki je v njih, in zaradi trdote njihovega srca jim je razum otemnel in so se odtujili Božjemu življenju. 19 Ko so tako otopeli, so se prepustili razuzdanosti, da so z nenasitnim pohlepom počenjali vsakršne nečistosti. 20 Vi pa se niste tako učili Kristusa, 21 če ste ga le poslušali in se dali o njem poučiti, kakor je resnica v Jezusu. 22 Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, 23 da se prenovite v duhu svojega uma 24 in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.

25 Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa. 26 Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo 27 in ne dajajte prostora hudiču. 28 Kdor krade, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela to, kar je dobro, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi. 29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. 30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. 31 Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. 32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. (Ef 4,17 - 32)

Današnji kristjani živimo v prepričanju, da je bila prvobitna cerkev zelo drugačna, bolj čista in mnogo popolnejša kot danes. Toda sprijazniti se je treba, da krščansko občestvo nikoli ni bilo idealna družba in tudi nikoli ne bo, ker je ne sestavljajo angeli, ampak grešni ljudje. Večkrat sem omenil, s kakšnimi problemi se je soočal apostol Pavel v prvih cerkvenih občestvih, ki so nastala v rimskem svetu. Če ne bi bilo teh čisto praktičnih problemov, bržkone tudi mnogih Pavlovih pisem ne bi bilo, saj ne bi bila potrebna.

Prvi kristjani so bili ali judovskega ali poganskega porekla. Efeški kristjani so živeli v popolnoma poganskem okolju, v kraju, ki je bil znan po čaščenju boginje Artemide. Efeška Artemida se je močno razlikovala od dosti bolj znane Apolonove dvojčice, bila je namreč materinsko božanstvo, obdarjeno z mnogimi dojkami. V takem okolju ni bilo preprosto živeti kot kristjan. Ker so nekdanji poganski verniki novo stvarjenje v Kristusu, jih Pavel svari, naj tudi ravnajo, da bo njihovo življenje skladno s Kristusom. Svet okoli nas pač živi po svojih merilih, kakor pač živi, Božje ljudstvo pa ne sme živeti po merilih sveta, ampak po svojem edinem merilu, ki je Kristus. Pavel tukaj ne nastopa kot moralni teolog, ampak nam preprosto pove tole: "Če si Kristusov, je logično, da ravnaš, kakor tisti, ki je Kristusov." Zato tu ni prostora za razbrzdanost in spolno nemoralo. Seveda pa to še ni vse.

V nadaljevanju (cf. vv. 25 do 32) pa daje Pavel vernikom še nekaj praktičnih nasvetov za obračun z nekaterimi drugimi grehi, ki so bili prisotni v efeški cerkvi, prav gotovo pa niso neznani niti v današnji.

Laž: ker smo vsi kristjani del enega, to je Kristusovega telesa, smo dolžni govoriti resnico.
Jeza: Pavel sicer razume, da se ljudje občasno jezimo. Pa tudi vsaka jeza ni greh, zaradi česar pravi: "Jezite se, a nikar ne grešite!" (v. 26) Jeza do bližnjega je vsekakor greh, zato pravi: "Naj sonce ne zaide nad vašo jezo." (ibid.) Če se že jezimo, je prav, da to svojo dejavnost končamo pred večerom. V nasprotnem primeru damo prostor hudiču (cf. v. 27), kar naše duhovno stanje samo poslabša.
Kraja: omenjanje tega greha kaže na to, da je bilo v efeški skupnosti tudi kakšen posameznik, ali več njemu podobnih, ki so pred spreobrnjenjem kradli. Pavel sicer ne pove, za katere oblike kraje je šlo. Take opominja, naj delajo s svojimi rokami, da bodo lahko dajali tudi tistim, ki nimajo dovolj materialnih sredstev (cf. v. 28). Spokorjenje ima namreč dva vidika, negativnega in pozitivnega. Negativni vidik spreobrnjenja je, da nekdo preneha z grehom, pozitivni pa ta, da začne delati dobro.
Umazano besedovanje: grde besede, kletvice, opolzki vici in podobno nikakor niso sredstvo, ki bi izgrajevalo občestvo. Dobre besede so tiste, ki so občestvu v izgradnjo in blagoslov.
Ujedljivost: tudi ta vrsta govorjenja ni v izgradnjo, ampak povzroča pri žrtvah žalost in zagrenjenost, v cerkvi pa razdor.

Vsak greh žalosti Svetega Duha cf. (v.30), zato Pavel spodbuja pripadnike Božjega ljudstva, naj zavestno prenehajo z grehom, da torej odložijo starega človeka in ravnajo kot odrešeni. Zagotovo se je apostol zavedal, da je stoodstotna brezgrešnost nemogoča stvar. Res je tudi, da se ne zveličamo po izpolnjevanju zgoraj navedenih zapovedi in pravil. Rešuje nas namreč na križu dovršeno Kristusovo delo. Toda, če se spomnimo, koliko nam je Bog milostno odpustil v Kristusu in za kakšno ceno, se mora v nas nekaj premakniti. Pa ne zato, da bi se odrešili, ampak zato, ker smo odrešeni! Bogu hvala za ta njegov neprecenljivi dar.