Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice. (1Kor 5,7.8 SSP)
Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živi, živi Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu. (Rim 6,9-11 SSP)
Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. (1Kor 15,20-22 SSP)
Resnica o Kristusovem vstajenju od mrtvih nas uči, da je Kristus tretji dan po svoji smrti na križu tudi glede svoje telesnosti dosegel stanje poveličanja. Isti Kristus, ki je na veliki petek umrl na križu, se je na veliko noč v poveličanem telesu »prikazal« svojim učencem.Največji dokaz tega dejstva je sprememba, ki se je izvršila v Kristusovih učencih. Zaradi velikega petka so bili potrti in naravnost obupani, sedaj pa so z navdušenjem oznanjali, da Kristus živi.
(Vekoslav Grmič)
Kadar nam rečejo, da je cisterna za vodo za nadškofijsko palačo prazna (kar se pogosto dogaja), pravimo: »To ni dobro.« Kadar moja žena mama Phoebe ugotovi, da je zaloga hrane pošla, pravimo: »To ni dobro.« Kadar mi moj šofer pove, da je tank za gorivo v mojem avtu prazen, rečem: »To ni dobro.«
Če mislite, kakor jaz, potem je za vas večina asociacij z besedo »prazen«, negativnih. Ljudje razmišljamo takole: »Prazno je slabo, polno je dobro.«
Toda, velika noč je izziv takemu sklepanju, kajti središče naše vere sta prazen križ in prazen grob. Jezus Kristus se od drugih človeških bitij skozi zgodovino in še posebej od drugih religijskih učiteljev razlikuje ravno po vstajenju od mrtvih. Buda je mrtev. Konfucij je mrtev. Mohamed je mrtev. Jezus, edino Jezus je prišel iz groba in nikoli ne bo umrl. Prazno je dobro!
Smrt je najbolj uničujoča sila na svetu in nihče na vsem svetu razen Jezusa je ni premagal z vstajenjem od mrtvih. To pomeni, da morejo tudi tisti, ki so »v Kristusu«, premagati smrt in vse druge uničujoče sile, ki delujejo v današnjem svetu. V Kristusu lahko zmagamo nad negativnimi stališči, nad samouničevalnim vedenjem in navadami, nad bolečimi izkustvi, nad načetimi odnosi in katastrofalnimi okoliščinami. Prazno je dobro!
(Henry Luke Orombi)
Kakšno upanje imamo v tem življenju? Naše upanje, vizija naše bodočnosti je v Jezusu Kristusu. S svojo smrtjo in vstajenjem je premagal smrt. V svoji smrti je nosil breme naše krivde in sramote. S svojim vstajenjem nam ponuja pravo in živo upanje - novo življenje z njim zdaj in v večnosti. Nimamo razloga za strah pred smrtjo: glede svoje prihodnosti lahko zaupamo Jezusu v zvezi s tem in naslednjim življenjem, enako kot mu lahko vsak dan zaupamo v tem zemeljskem življenju. Božja beseda pravi, da ni boljšega upanja, kot je On.
(Peter Jensen)
Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živi, živi Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu. (Rim 6,9-11 SSP)
Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. (1Kor 15,20-22 SSP)
Resnica o Kristusovem vstajenju od mrtvih nas uči, da je Kristus tretji dan po svoji smrti na križu tudi glede svoje telesnosti dosegel stanje poveličanja. Isti Kristus, ki je na veliki petek umrl na križu, se je na veliko noč v poveličanem telesu »prikazal« svojim učencem.Največji dokaz tega dejstva je sprememba, ki se je izvršila v Kristusovih učencih. Zaradi velikega petka so bili potrti in naravnost obupani, sedaj pa so z navdušenjem oznanjali, da Kristus živi.
(Vekoslav Grmič)
Kadar nam rečejo, da je cisterna za vodo za nadškofijsko palačo prazna (kar se pogosto dogaja), pravimo: »To ni dobro.« Kadar moja žena mama Phoebe ugotovi, da je zaloga hrane pošla, pravimo: »To ni dobro.« Kadar mi moj šofer pove, da je tank za gorivo v mojem avtu prazen, rečem: »To ni dobro.«
Če mislite, kakor jaz, potem je za vas večina asociacij z besedo »prazen«, negativnih. Ljudje razmišljamo takole: »Prazno je slabo, polno je dobro.«
Toda, velika noč je izziv takemu sklepanju, kajti središče naše vere sta prazen križ in prazen grob. Jezus Kristus se od drugih človeških bitij skozi zgodovino in še posebej od drugih religijskih učiteljev razlikuje ravno po vstajenju od mrtvih. Buda je mrtev. Konfucij je mrtev. Mohamed je mrtev. Jezus, edino Jezus je prišel iz groba in nikoli ne bo umrl. Prazno je dobro!
Smrt je najbolj uničujoča sila na svetu in nihče na vsem svetu razen Jezusa je ni premagal z vstajenjem od mrtvih. To pomeni, da morejo tudi tisti, ki so »v Kristusu«, premagati smrt in vse druge uničujoče sile, ki delujejo v današnjem svetu. V Kristusu lahko zmagamo nad negativnimi stališči, nad samouničevalnim vedenjem in navadami, nad bolečimi izkustvi, nad načetimi odnosi in katastrofalnimi okoliščinami. Prazno je dobro!
(Henry Luke Orombi)
Kakšno upanje imamo v tem življenju? Naše upanje, vizija naše bodočnosti je v Jezusu Kristusu. S svojo smrtjo in vstajenjem je premagal smrt. V svoji smrti je nosil breme naše krivde in sramote. S svojim vstajenjem nam ponuja pravo in živo upanje - novo življenje z njim zdaj in v večnosti. Nimamo razloga za strah pred smrtjo: glede svoje prihodnosti lahko zaupamo Jezusu v zvezi s tem in naslednjim življenjem, enako kot mu lahko vsak dan zaupamo v tem zemeljskem življenju. Božja beseda pravi, da ni boljšega upanja, kot je On.
(Peter Jensen)
1 komentar:
"Jezus, edino Jezus je prišel iz groba in nikoli ne bo umrl. Prazno je dobro!"
Naj umrem sebi, naj se izpraznim, da bo prostor Zate, Jezus!
Objavite komentar