Kot sem že lani pisal, "nam evangelijskim" (kot bi rekel Trubar) rimski katoličani radi dajejo za zgled svetega Frančiška, ki da je zares prenavljal cerkev, za razliko od kakega Luthra, ki jo je sicer želel prenavljati, a nazadnje pristal v razkolu (sliši se, kot da je sam sebe izobčil)...Res je, da se je Frančišek skupaj s skupino entuziastov lotil nekakšnega prenavljanja cerkve od znotraj. Ta skupina je imela v sebi žar za prenovo. Drznem si celo reči, da je delovala lokalno, razmišljala pa globalno. Ampak njihovo delo ni obrodilo takih rezultatov, kot jim jih pripisujejo. Rigidna srednjeveška cerkev ni bila sposobna iskreno sprejeti novega reda. Sprejela ga je bolj po zaslugi popularnosti skupinice prvih frančiškanov, in ko se je kolikor toliko prepričala, da skupinica ne more in ne misli resneje ogroziti privilegijev in bogastva, s katerim so se obdajali cerkveni knezi. Rimski škof Inocenc III. je red odobril, Honorij III. pa je redovna pravila potrdil šele tedaj, ko jih je Frančišek krepko omilil, zlasti v stvareh, ki se tičejo redovne revščine. Po Frančiškovi smrti so hitro poskrbeli za njegovo kanonizacijo, s čimer so poskrbeli, da je od izvirnega Frančiškovega duha kmalu ostal samo Frančišek kot objekt čaščenja in pa seveda red, ki so ga močni in vplivni gospodje iz kurije kmalu popolnoma podvrgli sebi. Pa tudi prvotna redovna revščina se je sprevrgla v bogatenje.
In kar je še huje, z ustanovitvijo inkvizicije so tudi frančiškane vpregli v delo te zloglasne srednjeveške cerkvene preiskovalne institucije, čeprav v manjši meri kot dominikance. Kje je tu kak Frančiškov duh?
In ostali rezultati? Ostalo je bore malo. Sledilo je obdobje avignonskega papeštva, temu veliki zahodni razkol, ki so ga za silo zakrpali na konstanškem koncilu (in tam mimogrede v slavo rimske katoliške cerkve in vesoljnega papeštva na grmadi skurili Jana Husa)... V 15. stoletju so kar naprej govorili o potrebi po reformah, cerkev pa se je pogrezala vedno niže in pristala v kloaki renesančnega in borgijskega papeštva...
Kaj je torej ostalo od Frančiškovega prenavljanja cerkve?
2 komentarja:
Papeški vrh je naredil enako z vsemi srednjeveškimi poskusi reformacije cerkve: voditelji so morali priseči, da se bodo reformirali samo znotraj svojega reda ali samostanov, tam lahko živijo kakorkoli asketsko hočejo. Toda sistem in način delovanja cerkvenega vrha naj pustijo popolnoma pri miru, ter se seveda poklonijo papežu kot vrhovnemu vladarju. Potem se lahko totalno reformirajo, če želijo. Tak vtis jaz dobim, ko berem takratno zgodovino cerkve in ustanovitve redov.
Se strinjam. Spreminjati so smeli le sebe, strukture pa so morale ostati nedotaknjene. Ker so ostale strukture nedotaknjene, se je gniloba širila naprej.
Objavite komentar