"Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih." (Jn 6,2 SSP)6. poglavje je eno od pogosteje citiranih poglavij Janezevega evangelija, saj govori o pomnožitvi kruha, vsebuje pa tudi dele precej dolgega Jezusovega govora v Kafarnaumu. Tu se ne mislim podrobneje posvečati omenjenima temama, ampak nečemu drugemu, to je glavnemu vzroku, zakaj je množica sledila Jezusu. Evangelist Janez pravi med vrsticami, da mu je množica sledila iz radovednosti, oziroma, ker je videla znamenja, ki jih je delal Jezus.
Če gremo malo naprej, skozi vrstice 5 - 14, nas evangelist seznani z Jezusovo pomnožitvijo kruha. Navdušenju množice ni bilo ne konca ne kraja: ljudje so prišli do zaključka, da je Jezus prerok in v 15. vrstici ga že hočejo proglasiti za kralja po svoji meri, zaradi česar se je Jezus umaknil na goro. Le zakaj? Jezus ni prišel na svet, da bi ga odreševal po merilih ljudi, ampak skladno z Božjim načrtom. Jezus se je, kot že rečeno, najprej umaknil na goro, nato pa čez jezero v Kafarnaum.
Množica mu je seveda sledila in ga tudi našla. Temu je sledil Jezusov daljši govor, ki je razočaral veliko večino prisotnih. Na koncu so z njim vztrajali le še njegovi učenci. Le zakaj? Odgovor ni preveč težaven. Za njim so šli, ker so jih fascinirali njegovi čudeži in znamenja. In seveda, ker jih je na čudežen način telesno nahranil ter s tem potešil eno od njihovih primarnih bioloških potreb. Ampak v resnici še vedno niso bili verni.
Tudi danes nekateri pravijo, da bi verovali, če bi se zgodil kak čudež, na primer, da bi se jim prikazal sam Bog. Pa bi res verovali? Nikakor, kajti za to je potrebna višja intervencija, oziroma, kot je rekel Jezus: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37 SSP) Radovednost in navdušenje sta premalo. Potrebno je rojstvo od zgoraj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar