Ločnica

Greh je zadeva, ki ločuje človeka od Boga. S tem ne mislim nekega posameznega greha, ampak grešno naravo, ki smo jo podedovali po našem prvem predniku. Zaradi greha zija med človekom in Bogom prepad, ki ga z lastnimi močmi nismo zmožni prestopiti ali preskočiti.

Ljudje smo iznašli mnoge načine, kako se temu izogniti. Najbolj elegantno je zanikati tako greh kot Boga in človek misli, da je rešen problema. Pred časom so britanski ateisti opremili znane londonske double-deckerje z napisi: "Bog verjetno ne obstaja, zato uživaj življenje!"  Tisti verjetno (probably) je zelo slaba in pomanjkljiva tolažba. Podobno kot dogodek pred dvajsetimi leti, ko sem si rekel: "Strela verjetno ne bo treščila ravno k nam," in  pustil vse elektronske aparate priključene na 220 V. Ampak strela je čisto zares oplazila ravno našo hišo in elektronika je šla po gobe. Obstaja tudi bolj zapleten način reševanja problema greha, ki mu pravimo religija. Ta način je  bolj sofisticiran in  deluje bolj zahrbtno. Mnogi ljudje mislijo, da jih bo izpolnjevanje religijskih pravil, ceremonij in etike nekako rešilo njihovega temeljnega problema. Toda nobena religija ne zmore predreti ločnice med človekom in Bogom. Religija lahko bolj ali manj točno pokaže naš problem, lahko  da tudi obliž na rano, a  problema ne more  izkoreniniti. Ločnica med človekom in Bogom ostaja. 

To ostro ločnico je zaznal tudi ribič Simon v Evangeliju po Luku 5,1-11. Na začetku odlomka si je Jezus malce izposodil Simonov čoln in ga uporabil kot priročno prižnico, s katere je razlagal ljudem, zbranim ob jezeru (cf. vv. 1-3).Ko je končal, je naročil Simonu, naj odrine na globoko. Ampak Simon je bil profesionalec in je vedel, da če ponoči ni bilo nič z ulovom, potem tudi podnevi ne bo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno: ulov je bil zelo velik. Naslednja vrstica nam opisuje, kako je Simon  na to reagiral:

Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" (Lk 5,8)

 Simonova reakcija je bila zelo normalno človeška. Zavedal se je namreč svojega problema. Ljudje, ki se zavedajo greha, v stanju svoje padle narave bežimo pred Bogom.  Toda Jezus je v tem primeru odreagiral v nasprotju s pričakovanji in rekel Simonu Petru: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." (cf. v. 10b) Simona je izbral ne glede na njegovo nepripravljenost in, vsaj človeških merilih, neprimernost. Na drugem mestu je povedal, da ni prišel klicat "pravičnih", ampak grešnike (cf. Mt 9,13. Mr 2,17. Lk 5,32).

 Jezus Kristus je tisti, ki je odpravil ločnico med Bogom in človekom: "V njem imamo srčnost in dostop v popolnem zaupanju po veri vanj." (Ef 3,12)  Bogu hvala za to!