O vsi, ki ste žejni,
pridite k vodi,
in vi, ki nimate denarja,
pridite, kupite in jejte!
Pridite, kupite brez denarja,
brez plačila vino in mleko!
2 Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh,
in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?
Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro,
naj uživa v sočni jedi vaša duša.
3 Nagnite svoje uho in pridite k meni,
poslušajte in bo živela vaša duša.
Vcepil vam bom večno zavezo,
Davidove dobrote, ki so zanesljive.
4 Glej, za pričo narodom sem ga postavil,
za voditelja in zapovednika narodom.
5 Glej, narode, ki jih ne poznaš, boš poklical,
in narodi, ki te ne poznajo, bodo prihiteli k tebi,
zaradi GOSPODA, tvojega Boga,
in zaradi Svetega Izraelovega,
ki te je poveličal.
(Iz 55, 1-5)
V zgornjem odlomku iz knjige preroka Izaija nastopa Bog kot gostitelj, ki vabi ljudi, da vstopijo v njegov svet blagoslovov.
1. On vabi vse, ki so duhovno žejni, da si vzamejo njegove vode. Vse, ki so duhovno lačni vabi, da si od njega kupijo hrano. Toda pri Bogu nje gre za običajno trgovino, kjer nekaj daš, potem pa za tisto nekaj dobiš. On daje zastonj. On ne potrebuje denarja niti naših del, s katerimi bi mu poplačali. Pri njem se "kupuje" brezplačno, čemur pravimo milost. Naša duhovna žeja ne predstavlja za Boga nobenega problema, on nam ne očita naše žeje, ampak jo rad poteši, zato je Jezus ob neki priložnosti zaklical: "Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode." (Jn 7,37.38) Kdor veruje v Jezusa Kristusa, je njegova duhovna žeja več kot potešena, saj prejme preobilje Božjega Duha.
2a. Ko sprašuje ljudi, zakaj trošijo ljudje denar za to, kar ni kruh, hoče s tem povedati, da je nevera zelo draga stvar. Ljudje v svoji neveri zapravljajo materialna sredstva za to, da bi si pridobili še več materialnih sredstev in telesnih užitkov, nova materalna sredstva pa za to, da bi si pridobili še več materialnih sredstev ter užitkov in tako naprej, vse do konca življenja. Vse zato, ker so, kot pravi Bog po Jeremiju, naredili nekaj hudi narobe: "[Z]apustili so mene,
studenec žive vode,
in si izkopali kapníce,
razpokane kapníce,
ki ne držijo vode." (Jer 2,35)
Na koncu ostanejo prazni in pogubljeni.
2b-4. Ljudem, ki prihajajo k njemu; Bog ne obljublja, da bodo dobili več materialnih sredstev, ampak drugačno jed in drugačno pijačo. Obljublja jim, da bo njihova duša živela. On sklepa s svojim ljudstvom večno zavezo, zavezo, kot jo je sklenil z Davidom, ki je obenem Mesijeva predpodoba in njegov prednik. Davida je Bog postavil in nam predstavil kot vzorčni primer posvetnega vladarja.
5. Jezus Kristus je zakoniti Davidov potomec. On ni le odrešenik vernih iz judovstva, ampak tudi tistih iz poganstva. On je iz dveh med sabo neskladnih "ljudstev" "napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo." (Ef 2,14) Bog se je dal najprej spoznati Judom, toda, kot pravi Iz 55,5, bodo k njemu prihiteli tudi neznani narodi, torej narodi, ki so bili izven pravega odnosa z Bogom.
Bog se tu razodeva kot Bog vseh. Kot tak se je v polnosti razodel po prihodu Jezusa Kristusa, ki "je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25) On pravi o sebi: "Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen." (Jn 6,35) Si že prišel k njemu?
Ni komentarjev:
Objavite komentar