Brez spreobrnjenja ni odrešenja

Komentar k 5. poglavju knjige preroka Jeremija

Prerok Jeremija govori v 5. poglavju svoje knjige o tem, kako so prebivalci Jeruzalema v njegovem času zavračali možnost spreobrnjenja in o posledicah, ki so morale nujno slediti takemu stališču do Božjih zapovedi in odlokov.

"Obhodite jeruzalemske ulice,

glejte in poizvedujte,

iščite po njegovih trgih,

ali najdete človeka,

ali je kdo, ki dela prav

in se trudi za zvestobo –

pa bom mestu odpustil!"  (Jer 5,1) 

 

Žal je bilo v tistem času stanje  v Jeruzalemu zelo klavrno. Jeremija se je znašel v podobni situaciji kot svoje dni Abraham, ko je le-ta prosil za Sodomo in Gomoro (cf. 1Mz 18,23-32). V mestu ni bilo nikogar, ki bi ravnal, oziroma, ki bi se trudil ravnati v skladu z Božjo voljo. Še tisti, ki so se  sicer z besedami sklicevali na Boga, so v praksi ravnali krivično (cf. Jer 5,2). Noben opomin in nikakršna vzgoja jim nista prišla do živega (cf. ib. v. 4). Prerok je upal, da le neuki in revni ravnajo v neskladju z Božjimi zapovedmi (cf. v.4), a se je močno zmotil. Problem se je začel pri eliti, torej pri premožnih, izobraženih in tistih, ki so imeli moč (cf. v. 5). Takemu ravnanju je nujno morala slediti nenadna kazen (cf. v. 6). Prisegali so pri tistem, kar ni Bog, zato Bog ni našel razloga, da bi ravnal drugače (cf. v. 7). Cela Izraelova in Judova hiša sta izdali Boga (cf. v. 11). Starozavezna vidna cerkev je bila v stanju popolnega odpada od Boga.

Podobno kot velik del sodobne odpadniške cerkve, so tudi pripadniki starozavezne cerkve verjeli, da Bog ne bo ukrepal, tisto, kar govorijo preroki, pa da je en sam larifari. Velik del sedanje vidne cerkve verjame, da tisto, kar piše v neki stari knjigi, ki je nastala pred tisočletji, sploh ni relevantno, ampak da se je treba prilagajati duhu časa. Pri tem se celo velikokrat sklicujejo na Svetega Duha! Enako so Jeruzalemčani tretirali Jeremija in druge Božje preroke (cf. vv. 12.13). Ker niso verovali prerokom, jih je čakalo razdejanje in babilonsko suženjstvo (cf. vv. 12-17). Toda Bog ni načrtoval popolnega uničenja svojega  ljudstva, ampak si je ohranil ostanek, ki je šel nato skozi proces prevzgoje: "Vendar vas tudi tiste dni, govori GOSPOD, ne uničim do kraja.  Če pa porečete: 'Zakaj nam je GOSPOD, naš Bog, vse to storil?' jim reci: 'Kakor ste mene zapustili in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.'" (Jer 5,18.19)

V družbi, ki je zavrgla Boga, so se pojavile hude anomalije. Bogataši so obogateli s prigoljufanim blagom in se redili na račun revnih,  pravico so si prikrajali v skladu s svojim vplivom in "potrebami", ubogi pa so bili brezpravni. Lažnivi preroki so ljudem napovedovali tisto, kar so si slednji želeli slišati, duhovniki pa so zganjali samovoljo. Taka je bila bilanca starozavezne cerkve v Jeremijevem času, a ljudstvo je že tako otopelo, da mu je tako stanje celo odgovarjalo  (cf. ibid. vv. 26-31). Čeprav je ta spis nastal pred več kot 2500 leti, je še danes zelo aktualen, ne glede na to, kaj porečejo zasmehovalci  "ene stare knjige".  

 

 Poglavje se konča z retoričnim vprašanjem: "A kaj boste storili, ko pride konec?" (Jer 5,31b) Tudi to vprašanje je še vedno aktualno. Danes poznamo preroka, ki je večji od Jeremija. Ne le da je večji od njega, ampak je obenem več kot prerok. To je Božji Sin Jezus Kristus. On je prišel na svet, da bi nas pripravil na vprašanje iz Jer 5,31b: "Kaj boste storili, ko pride konec?" Živel je brezgrešno življenje in pretrpel sramotno smrt na križu. Tretji dan je vstal od mrtvih. Da, usmrčen je bil za naše grehe, vstal je zaradi našega opravičenja (cf. Rim 4,25). On  vabi  ljudi: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" (Mr 1,15b) Kdorkoli resnično čuti težo lastnega greha, sme, more in mora pristopiti k Jezusu, živemu Zveličarju in se pokesati svojih grehov ter  verovati, da je Jezus Kristus plačal za vse naše grehe. On je popoln Odrešenik. Bog hoče ozdraviti grehe vsem tistim, ki iskreno pristopijo k njemu. Tistemu, ki ima Jezusa za Odrešenika, se  ni treba bati vprašanja, kaj bomo storili, ko pride konec. Bati se ni treba nikomur, ki se spreobrne in veruje v Jezusa Kristusa. Toda, brez spreobrnjenja ni odrešenja. Kdor noče imeti Kristusa za Odrešenika, ga bo nekega dne imel za sodnika. za tistega, ki veruje, to ne velja. Naj končam s spodbudnimi besedami sv. Pavla:  "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš...!" (Apd 16,31)