Kdor zares išče, ta najde

Iščite GOSPODA, dokler se daje najti,

kličite ga, dokler je blizu!

7 Krivični naj zapusti svojo pot

in hudobni svoje misli.

Vrne naj se h GOSPODU, da se ga bo usmilil,

k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju.

8 Kajti moje misli niso vaše misli

in vaše poti niso moje poti, govori GOSPOD.

9 Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,

tako visoko so moje poti nad vašimi potmi

in moje misli nad vašimi mislimi.

                                                          (Iz 55,6-9)

Bržkone nam je vsem znan slovenski pregovor: "Kdor išče, ta najde." Nekaj podobnega velja tudi za Boga. Kdor ga zares in iskreno išče, ta ga tudi najde. O tem govori tudi zgornji odlomek iz knjige preroka Izatja. V njem je Bog po preroku vabil izvoljeno ljudstvo v občestvo s sabo. Toda tu obstaja omejitev: Boga je treba iskati, ko se daje najti. Čas, ki ga ima posameznik na razpolago za iskanje Boga, ni znan. prej ali slej namreč napoči trenutek, ko je prepozno. Ravno zato pravi prerok, da je treba iskati Boga, dokler se daje najti. Apostol Pavel je s tem v zvezi napisal: "Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b) Jasno je torej, da je zdaj,  v tem trenutku, pravi čas za urejanje našega odnosa z Bogom. Morda bo še jutri, a tega nihče zagotovo ne ve, zato je treba stvari urediti zdaj.

Danes mnogi evangelizatorji "proizvajajo" nekakšne polkristjane. Govorijo jim: "Sprejmi Jezusa in rešen boš." To sicer ni narobe, toda v resnici je le napol prav. Kar pa je napol prav, utegne biti nevarneje od tistega, kar je čisto narobe. Polresnice so nevarnejše od laži. Spreobrnjenje ne pomeni le sprejeti Jezusa "v svoje srce", ampak spremembo smeri v življenju. Jezus je začel svojo službo oznanjevanja s pozivom: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" (Mr 1,15b) Gre torej za dve stvari: za spremembo dotedanje smeri in za verovanje evangeliju. Slednji pa (kratko in jedrnato) uči, da je Jezus prišel na svet odrešit grešnike; umrl je za naše grehe in bil obujen zaradi našega zveličanja. Sprejeti Jezusa torej pomeni sprejeti celotno Kristusovo odrešenjsko delo. Izaija pravi glede spreobrnitve, naj krivični zapusti svojo pot in hudobni svoje misli (cf. Iz 55,7a). Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da imamo zelo visoko mnenje o sebi, slabo pa o drugih, zaradi česar vidimo krivičnost in hudobijo pri drugih, pri sebi pa le dobro, morda z manjšim popravkom: "No, nisem ravno nek svetnik, ampak..." No, s tistim ampak lepo razveljavimo, kar smo malo prej povedali. Božja beseda pravi, da smo pred Bogom vsi krivični in hudobni, ko pravi: "Ni namreč nobene razlike:  saj so vsi grešili in so brez Božje slave," (Rim 3,22b.23) kralj David pa je napisal: "Glej, v krivdi sem bil rojen, v grehu me je spočela moja mati." (Ps 51,7) David s tem ni hotel reči, da je samo dejanje spočetja greh, ampak da grešniki rojevajo grešnike.

V drugi polovici  vrstice Iz 55,7 pravi: "Vrne naj se h GOSPODU, da se ga bo usmilil, k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju." Bog vabi vsakogar, ki ga iskreno išče, v občestvo s sabo. On je pripravljen odpustiti vse naše grehe, saj se zaveda naše slabotnosti (cf. Ps 103,14). Tega so se v sencah in predpodobah zavedali že Izaija in drugi starozavezni preroki, popolnoma pa nam je bilo razodeto po Jezusu Kristusu. 

Vsi ljudje imamo neke predstave o Bogu, celo tisti, ki vanj ne verjamejo. Te predstave so velikokrat zgrešene. Bog se nam je sicer razodel, toda le toliko, kot je za nas potrebno. Nemogoče je, da bi bil končni in umrljivi človek zmožen v popolnosti doumeti neskončnega in transcedentnega Boga, zaradi česar ne razumemo njegovih poti (Iz 55,8.9).  Velikokrat nam ni jasno, zakaj je neka oseba, ki je slišala Božja besedo odrešena, druga, ki je slišala isto besedo pa ni. Jezus Kristus je rekel: "Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!" (Mt 7,7) Glede tega je jasno eno: kdor zares iskreno prosi, ta prejme, kdor zares iskreno išče, ta najde, kdor zares in iskreno trka, se mu odpre. Za pravo iskrenost pa je potrebna Božja milost. Naj jo Bog podari vsem, ki to berejo.