Ozdravljenje

Robert Bateman: Kopel Betezda. Vir: Google Art Project.

Tematika tega prispevka se nanaša na odlomek iz Evangelija po Janezu 5,1-18.  Kot zanimivost naj navedem, da je bil Janezov evangelij dolga stoletja edini vir, ki je pričal o  kopališču  Betezda, zato je vse do leta 1888, ko je bila odkrita njegova lokacija, pripoved o njem služila skeptikom kot eden od "dokazov" za nezanesljivost evangelijev. Zdaj pa preidimo k stvari. 

Pomembna posebnost ozdravljenja, o katerem pripoveduje Janez, je v tem, da je Jezus to dejanje opravil v soboto, torej na dan strogega počitka. Kot pravi pripoved, je v tistem bazenu angel občasno vzburkal vodo, in kdor je prvi stopil v bazen je ozdravel. Pri bazenu pa je ležal človek, ki ni imel nikogar, da bi ga dal v vodo, ko pa se je skušal nekako splaziti do tja, je bil vedno prepočasen. Jezus mu je preprosto rekel: "Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!" (v. 8) In to na soboto!  Lahko bi mu rekel: "Počakaj do jutri, takrat se vrnem in poskrbim, da ozdraviš." Ne, on ga je ozdravil ravno na dan strogega počitka. Toda po mnenju "varuhov pravovernosti" je bilo še huje od tega, da mu je rekel, naj odnese s sabo tudi svojo posteljo, oziroma tisto, na čemer je ležal. Judom je bilo namreč   prepovedano ob sobotah prenašati katerokoli breme. Prepoved ozdravljanja in prenašanja stvari v soboto pa niti ni biblijska, Mojzesova postava o tem nič ne piše,  ampak je  del poznejšega judovskega izročila. Kakorkoli, mož je ozdravel, vzel posteljo in šel, kar je  seveda osupnilo pobožne Jude. Zanimivo je, da ni možakar vedel niti tega, kdo ga je ozdravil torej ni šlo  tokrat za ozdravljenje zaradi vere v Jezusa, ampak je bilo  posledica Jezusove božanske moči. Ko ga je Jezus pozneje srečal v templju, je ozdravljenemu rekel: "Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!"  (v. 14)  Bolezen ni nujno posledica osebnega greha, toda v tem primeru je očitno bila. Ozdravljeni je potem povedal Judom, kdo je tisti, ki mu je dal zdravje, kar jih je seveda močno razbesnilo, saj je šlo po njihovem prepričanju za kršitev sobotnega počitka. Jezus jim je na to odvrnil: "Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam." (v. 17)  To je bil zanje še hujši "greh", kar evangelist Janez komentira takole: "Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili, ker ni samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu." (v. 18) Jezus se je v tem primeru ponovno razodel kot gospodar sobote (cf. Lk 6,5), gospodar sobote pa je lahko samo Bog. Delati se enakega Bogu je bilo za Jude nepojmljivo. Jezus je torej naredil v njihovih očeh  tri prekrške: ozdravil je človeka v soboto, naročil ozdravljenemu, naj odnese svojo posteljo in "se delal" enakega Bogu.  Bili so tako zatopljeni v svoj religijski sistem, da niso videli božanske moči, s katero je ozdravil človeka. 

Jezus še danes ozdravlja. Po njem nekateri doživijo telesno ozdravljenje. Toda neskončno pomembnejše od telesnega ozdravljenja je zveličanje duše. Jezus ni bil le nekdo, ki je zdravil bolne, tolažil revne in se pričkal s farizeji ter pismouki okoli postave. Jezus je Odrešenik vseh, ki pridejo po veri k njemu.  Sv. Pavel pravi: "Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom,  ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu." (Flp 2,6-8) Vse to pa je imelo prav poseben namen, o čemer piše Pavel, ko na kratko povzema bistvo evangelija:  "Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.  Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim.  Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati." (1Kor 15,3-6a) Kdor se popolnoma zanaša na Jezusa - Odrešenika in na njegovo dovršeno delo, so mu odpuščeni grehi in ima večno življenje. To pa je več kot telesno ozdravljenje v kopeli Betezda.