Zaradi svoje dvolične nevernosti se borimo proti Božjemu kraljestvu. Bogu postavljamo meje s tem, da v neki lažni ponižnosti govorimo, da Bog ne more priti k nam, da je prevelik, da njegovo kraljestvo ni za ta svet, da sta Bog in njegovo kraljestvo v večnem onstranstvu. Kakšna ponižnost je to, ki si drzne Bogu postavljati meje njegovega delovanja - njemu, ki umira in vstaja od mrtvih? Takšna ponižnost ni nič drugega kot slabo prikrita ošabnost tistega, ki hoče sam vedeti, kaj je Božje kraljestvo, in ki v enako slabo prikriti vnemi sam hoče storiti čudež, sam hoče ustvariti Božje kraljestvo in ki v krepitvi Cerkve, v pokristjanjenju kulture, politike in vzgoje, v obnovitvi krščanske morale vidi prihod Božjega kraljestva in tako samo ponovno zapade prekletstvu Zemlje, na kateri pa je Božje kraljestvo skrito kot zaklad. Le kdo želi živeti v takšni neizmerni zmoti, da ne uvidi, da je samo in edino Bog tisti, ki prinaša ta preboj, ta čudež, to kraljestvo vstajenja!
Naša molitev za prihod Božjega kraljestva ne temelji na tem, kar bi Bog mogel storiti in kar bi mi mogli storiti, temveč na tem, kar Bog v nas dela in hoče vedno znova delati. Gre za Božje kraljestvo za ta svet, na Zemlji, ki je pod prekletstvom, gre za prelom z zakonom umiranja, osamljenosti in žeje v svetu in gre za kraljestvo, ki je v polnosti Božje, ki ga napolnjuje njegovo delovanje, njegova beseda, njegovo vstajenje. To je resnično čudež, Božji čudež zmage življenja nad smrtjo, to je čudež, ki nosi našo vero in našo molitev za Božje kraljestvo. Zakaj bi se sramovali, da imamo Boga, ki dela čudeže, ki ustvarja življenje in zmaguje smrt? Edini bog, ki ne dela čudežev, smo mi sami. Če je Bog resnično Bog - potem je on sam, potem je njegovo kraljestvo čudovito, en sam čudež. Zakaj smo tako plašni, tako previdni, tako strahopetni? Vse nas bo osramotil, ko nam bo dal videti stvari, ki so tisočkrat bolj čudovite kot vse, kar smo videli doslej. Pred njim, čudovitim Bogom, nas bo moralo biti sram. Tako občudujmo njegovo veličastno delovanje in prosimo: Pridi k nam tvoje kraljestvo!
(Dietrich Bonhoeffer)
Iz: Dietrich Bonhoeffer, Odgovornost in svoboda. Mohorjeva družba, Celje 2005.
Ni komentarjev:
Objavite komentar