"Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel." Juda (ne Iškarijot) mu je rekel: "Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?" Jezus je odgovoril in mu rekel: "Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.
To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: 'Odhajam in pridem k vam.' Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja. Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče." (Jn 14, 15-31a)
Naš Gospod je pri zadnji večerji v svojem govoru apostolom na več mestih obljubil, da bo poslal Svetega Duha. Toda, kot je razvidno iz zapisanega, apostoli tedaj niso prav dobro vedeli, kaj jim hoče povedati njihov Učitelj. Temu dogodku je sledilo nekaj dramatičnih stvari: njihov Gospod je bil aretiran, obsojen na smrt, toda tretji dan je vstal od mrtvih. To jim je bilo v veliko tolažbo. Ob vnebohodu jim je naročil, "naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, 'o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu'". (Apd 1,4b.5) Ta obljuba se je izpolnila čez tri dni, na binkoštni dan, ko je nebeški Oče poslal nanje Svetega Duha. Izraz Tolažnik, s katerim pri nas že tradicionalno prevajajo grški izraz Parakletos, ni najbolj posrečeno izbran. Ustreznejši izrazi bi bili morda Zagovornik, Odvetnik, Pomočnik ali Srednik.
Sveti Duh ni nekakšna božanska energija, kot nekateri zmotno mislijo in trdijo, ampak tretja oseba Svete Trojice. V Bibliji ga prvič srečamo v Stari zavezi, pri stvarjenju sveta v 1Mz 1,2. On je Duh razodetja (cf. Iz 61,1-3). Posameznikom daje zmožnost za opravljanje določene naloge (cf. 2Mz 31,2-6. Sod 15,14). Sveti Duh nas prenavlja od znotraj (cf. Ps 51,12-14. Ez 35,25-27). Nova zaveza ga razodeva kot osebo, ki je v istem rangu z Očetom in Sinom. Sveti Duh je tisti, ki govori (cf. Apd 1,16. 8,29), uči (Jn 14,26), pričuje (cf. Jn 15,26) preiskuje (cf. 1Kor 12,11) in posreduje, oziroma prosi za nas (cf. Rim 26.27).
V odlomku Jn 14,15-31a je Jezus razločno povedal apostolom, po čem je moč prepoznati pristno ljubezen do njega: Jezusa ima rad tisti, ki se drži njegovih zapovedi. Vsakega, ki ima rad Jezusa, pa ima rad nebeški Oče. Kdor Jezusa ne ljubi, se požvižga na njegove besede. Svet ne more prejeti Svetega Duha, ker je Jezusu odtujen in ne mara Jezusa. Jezus se morda zdi svetu simpatičen, a nič bolj kot Buda, Gandhi ali Alfred Nobel. Če bi svet res imel rad Jezusa, bi vanj veroval.
Bog Oče je poslal na binkoštni praznik na apostole Svetega Duha. Duh je nato apostole učil vsega, kar jim je Jezus povedal. Vodil jih je v vso resnico (cf. Jn 16,13). Apostolov danes ni več, so nam pa zapustili Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu Nove zaveze. Rimski katoličani verjamejo, da Sveti Duh še dandanes razodeva cerkvi verske resnice in uvaja cerkveni magisterij, na čelu s papežem in škofi, v vso resnico. Na osnovi tega zmotnega prepričanja razglašajo nove dogme. Toda to je v nasprotju s tistim, kar je zapisal apostol Juda, ki pravi: "Ljubi, ko sem se resno pripravljal, da bi vam pisal o našem skupnem odrešenju, se mi je zdelo potrebno, da vam pišem tole in vas opomnim: bojujte se za vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej." (Jud 1,3) Vera je bila torej izročena svetim enkrat za vselej. Jezusovi učenci prve generacije so vse, kar je pomembno za naše odrešenje, zapisali v Svetem pismu.
Sveti Duh danes praviloma deluje, ko beremo ali poslušamo Božjo besedo. On nam besedo osvetljuje. Seveda pa obstajajo tudi izredni načini njegovega delovanja, na primer preko sanj in videnj. Med muslimani se dogaja, da se k Jezusu spreobračajo ljudje, ki niso še nikoli imeli v roki Svetega pisma ali slišali v njem zapisane besede. Sveti Duh ni omejen, ampak veje kjer hoče in kakor hoče (cf. Jn 3,8), toda ljudi vedno vodi h Kristusu.
On ne oznanja samega sebe, ampak Jezusa Kristusa. On prihaja od Očeta v Jezusovem imenu, da bi izvoljene usmerjal k Jezusu in jih po poti stanovitnosti vodil v nebeško kraljestvo. To je njegova naloga. Naj da nebeški Oče vsem obilje Svetega Duha!
V odlomku Jn 14,15-31a je Jezus razločno povedal apostolom, po čem je moč prepoznati pristno ljubezen do njega: Jezusa ima rad tisti, ki se drži njegovih zapovedi. Vsakega, ki ima rad Jezusa, pa ima rad nebeški Oče. Kdor Jezusa ne ljubi, se požvižga na njegove besede. Svet ne more prejeti Svetega Duha, ker je Jezusu odtujen in ne mara Jezusa. Jezus se morda zdi svetu simpatičen, a nič bolj kot Buda, Gandhi ali Alfred Nobel. Če bi svet res imel rad Jezusa, bi vanj veroval.
Bog Oče je poslal na binkoštni praznik na apostole Svetega Duha. Duh je nato apostole učil vsega, kar jim je Jezus povedal. Vodil jih je v vso resnico (cf. Jn 16,13). Apostolov danes ni več, so nam pa zapustili Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu Nove zaveze. Rimski katoličani verjamejo, da Sveti Duh še dandanes razodeva cerkvi verske resnice in uvaja cerkveni magisterij, na čelu s papežem in škofi, v vso resnico. Na osnovi tega zmotnega prepričanja razglašajo nove dogme. Toda to je v nasprotju s tistim, kar je zapisal apostol Juda, ki pravi: "Ljubi, ko sem se resno pripravljal, da bi vam pisal o našem skupnem odrešenju, se mi je zdelo potrebno, da vam pišem tole in vas opomnim: bojujte se za vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej." (Jud 1,3) Vera je bila torej izročena svetim enkrat za vselej. Jezusovi učenci prve generacije so vse, kar je pomembno za naše odrešenje, zapisali v Svetem pismu.
Sveti Duh danes praviloma deluje, ko beremo ali poslušamo Božjo besedo. On nam besedo osvetljuje. Seveda pa obstajajo tudi izredni načini njegovega delovanja, na primer preko sanj in videnj. Med muslimani se dogaja, da se k Jezusu spreobračajo ljudje, ki niso še nikoli imeli v roki Svetega pisma ali slišali v njem zapisane besede. Sveti Duh ni omejen, ampak veje kjer hoče in kakor hoče (cf. Jn 3,8), toda ljudi vedno vodi h Kristusu.
On ne oznanja samega sebe, ampak Jezusa Kristusa. On prihaja od Očeta v Jezusovem imenu, da bi izvoljene usmerjal k Jezusu in jih po poti stanovitnosti vodil v nebeško kraljestvo. To je njegova naloga. Naj da nebeški Oče vsem obilje Svetega Duha!
Ni komentarjev:
Objavite komentar