Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. 20 Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. 21 Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. 22 Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. 23 In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 24 Zaklical je: "Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu." 25 Abraham mu je rekel: "Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. 26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam." 27 Nato mu je bogataš rekel: "Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. 28 Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!" 29 Abraham mu je dejal: "Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!" 30 Ta pa mu je odvrnil: "Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili." 31 On pa mu je dejal: "Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih."
(Lk 16,19-31)
Ljudje smo po naravi egocentrična bitja. S tem nočem reči, da smo bili taki tudi ustvarjeni. Ne, ampak smo postali taki, ko sta naša prednika spustila med nas nekaj, čemur pravimo greh. Greh ni le tisto, kar zagrešimo, ampak je nekaj, kar popolnoma obvladuje človeka v njegovem naravnem stanju.
Poglejmo si bogataša v zgornji Jezusovi priliki. Jezus nikjer ne pravi, da je bil omenjeni človek hudoben, ali da je hote storil kaj zelo hudega in nemoralnega. Le to nam pove, da je živel popolnoma usklajeno z znanim latinskim rekom: "Carpe diem," ali po naše: "Uživaj dan." Gre za popolno osredotočenost nase, čisto v stilu z današnjimi spodbudnimi izreki, kot so: "Drznite si biti sebični!" ali pa: "Razvajajte se! Pustite se razvajati!" in podobno. Tovrstne spodbude so pravzaprav povsem nepotrebne, saj smo že sami po sebi preveč nagnjeni k sebičnosti, podobno kot bogataš iz prilike. Seveda mi kdo utegne reči, da on ni tak kot omenjeni možakar, saj pogosto daruje denar v dobrodelne namene in stara oblačila Rdečemu križu ali Karitasu. Toda, če dobro premislimo, tudi dobra dela, ki jih opravljamo pred drugimi, da bi nas vsi občudovali, ali pa tako, da občudujemo sami sebe ter svojo dobroto in darežljivost, niso nič drugega kot sad sebičnosti. Vse kar je iz sebičnosti, nima pred Bogom nobene cene. Zato pravi prerok Izaija: "Vsi smo postali kakor umazanec, vsa naša pravična dela kakor umazana obleka." (Iz 64,5)
Bogataš iz prilike torej ni nikogar ubil, ničesar ukradel, nikogar oropal, ali kaj podobnega. Živel je povprečno življenje slehernika. Toda, v priliki obstaja zanimiva podrobnost: nikjer ni omenjeno bogataševo ime, omenja pa se ime reveža. To je edina od vseh Jezusovih prilik, kjer se pojavi neko osebno ime in to je ime nepomembnega reveža Lazarja. Ob tem je vredno pomisliti, kdo je sploh pomemben pred Bogom: očitno tisti, ki ga Bog pozna, a Bog pozna tiste, ki poznajo njega. Tu gre za osebni odnos posameznika z Bogom in obratno. Bogataš je bržkone hodil v tempelj, opravljal določene obvezne rituale, celo daroval kak denar v verske namene, toda z Bogom ni bil v osebnem odnosu. Bog ga ni poznal. je pa Bog poznal Lazarja, reveža, ki je pred bogataševo hišo ležal poln ran in so bili njegovi edini prijatelji psi, ki so lizali njegove rane. Psi so pri Judih tistega časa veljali za nečiste živali (podobno kot še danes pri pravovernih muslimanih), razen tega tu ni šlo za kakšne prisrčne kužke, ampak za napol divje mrcine, ki jim ni dobro priti v zobe.
Je Bog poznal Lazarja, ker je bil le-ta revež, ki je zelo trpel? Če bi bilo tako, potem bi se reševali edino reveži, zlasti trpeči. Apostol Jakob pravi s tem v zvezi: "Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo?" (Jak 2,5) Revščina sama po sebi ni nobena prednost pred Bogom, prednost je, če si bogat v veri. Jezus pa pravi: "Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo." (Mr 10,25) Ko so ga spraševali, kdo se potemtakem sploh lahko zveliča, jim je odgovoril "Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče." (Mr 10,27) Samo bogastvo ni problem, problem je njegova sebična uporaba, kot je problem sebična uporaba ali zloraba katerega koli Božjega daru.
Če bi bil neimenovani bogataš iz prilike spravljen z Bogom, ne bi na koncu pristal v peklu. Tudi njegovo ravnanje s soljudmi bi bilo drugačno. Lazar je vse svoje zaupanje postavil v Boga in pristal v "Abrahamovem naročju". Poznal je Boga in Bog je poznal njega. Pekel je neizbežna realnost za vse, ki ne poznajo Boga, ne glede na to, kaj govoričijo liberalni teologi. Kot nas uči prilika, med peklom in nebesi ni prehoda (cf. Lk 16,26). Tudi danes nekateri govorijo, kot bogatin iz prilike: "Ko bi kdo vstal od mrtvih in prišel povedat, kako je tam, potem bi verjel," ali pa: "Zakaj se Bog ne prikaže, da bi potem lahko veroval?" Če bi se nekomu prikazal Bog, potem ta v bistvu ne bi veroval, ampak videl. Sam osebno raje ne bi videl Boga na tak način: "Kajti naš Bog je ogenj, ki požira." (Heb 12,29. Cf. 5Mz 4,24. Iz 30,27) Toda Bog se je tudi učlovečil v osebi Jezusa Kristusa in prišel na svet odrešit grešnike (cf. 1Tim 1,15). Živel je popolno življenje, prestal kruto in sramotno smrt na križu za naše grehe in vstal od mrtvih (cf. Rim 4,25). On je živ dokaz, da obstaja večno življenje in da se po njem odpuščajo grehi (cf. Lk 24,48. Apd 13,38).
Nihče, kdor veruje v Jezusa Kristusa ne bo trpel v peklu pogube, kajti kdor pozna njega, ta tudi pozna Boga (Jn 14,7 ss.). Jezus je obljubil: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Kdor veruje v Jezusa, tega pozna Bog. Veruj vanj in rešen-a boš!
Je Bog poznal Lazarja, ker je bil le-ta revež, ki je zelo trpel? Če bi bilo tako, potem bi se reševali edino reveži, zlasti trpeči. Apostol Jakob pravi s tem v zvezi: "Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo?" (Jak 2,5) Revščina sama po sebi ni nobena prednost pred Bogom, prednost je, če si bogat v veri. Jezus pa pravi: "Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo." (Mr 10,25) Ko so ga spraševali, kdo se potemtakem sploh lahko zveliča, jim je odgovoril "Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče." (Mr 10,27) Samo bogastvo ni problem, problem je njegova sebična uporaba, kot je problem sebična uporaba ali zloraba katerega koli Božjega daru.
Če bi bil neimenovani bogataš iz prilike spravljen z Bogom, ne bi na koncu pristal v peklu. Tudi njegovo ravnanje s soljudmi bi bilo drugačno. Lazar je vse svoje zaupanje postavil v Boga in pristal v "Abrahamovem naročju". Poznal je Boga in Bog je poznal njega. Pekel je neizbežna realnost za vse, ki ne poznajo Boga, ne glede na to, kaj govoričijo liberalni teologi. Kot nas uči prilika, med peklom in nebesi ni prehoda (cf. Lk 16,26). Tudi danes nekateri govorijo, kot bogatin iz prilike: "Ko bi kdo vstal od mrtvih in prišel povedat, kako je tam, potem bi verjel," ali pa: "Zakaj se Bog ne prikaže, da bi potem lahko veroval?" Če bi se nekomu prikazal Bog, potem ta v bistvu ne bi veroval, ampak videl. Sam osebno raje ne bi videl Boga na tak način: "Kajti naš Bog je ogenj, ki požira." (Heb 12,29. Cf. 5Mz 4,24. Iz 30,27) Toda Bog se je tudi učlovečil v osebi Jezusa Kristusa in prišel na svet odrešit grešnike (cf. 1Tim 1,15). Živel je popolno življenje, prestal kruto in sramotno smrt na križu za naše grehe in vstal od mrtvih (cf. Rim 4,25). On je živ dokaz, da obstaja večno življenje in da se po njem odpuščajo grehi (cf. Lk 24,48. Apd 13,38).
Nihče, kdor veruje v Jezusa Kristusa ne bo trpel v peklu pogube, kajti kdor pozna njega, ta tudi pozna Boga (Jn 14,7 ss.). Jezus je obljubil: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Kdor veruje v Jezusa, tega pozna Bog. Veruj vanj in rešen-a boš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar