Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: "Vina nimajo." 4 In Jezus ji je dejal: "Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla." 5 Njegova mati je rekla strežnikom: "Kar koli vam reče, storite." 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus jim je rekel: "Napolnite vrče z vodo!" In napolnili so jih do vrha. 8 Nato jim je rekel: "Zajemite zdaj in nesite starešini!" In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina 10 in mu rekel: "Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje
napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj." 11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj. (Jn 2,1-11)
Jezusov čudež spremenitve vode v vino v Kani Galilejski je prvi od sedmih čudežev, ki so omenjeni v Janezovem evangeliju. Ob besedi čudež se skeptiki vseh vrst posmehnejo, saj kaj takega vendar ne more obstajati. Richard Wurmbrand piše, da je nek profesor kemije v eni od nekdanjih držav vzhodno od železne zavese hotel dokazati, da je šlo pri tem za nekakšen trik. Pred svojimi študenti je dodal vodi neko snov in dobil nekaj podobnega vinu, a si potem tistega napitka ni upal popiti. Čudež je v nasprotju z naravnimi zakoni, zato je čudež. Stvarnik naravnih zakonov vsekakor zmore napraviti nekaj, kar je v nasprotju z ustvarjenimi zakoni.
Ko je Marija na svatbi v galilejski Kani opozorila Jezusa, da je zmanjkalo vina (zaradi česar je grozilo, da se bodo organizatorji ohceti osramotili pred povabljenimi), ni Jezus pokazal do nje nikakršne sentimentalne prijaznosti, ampak jo je opozoril, da njegova ura še ni prišla. Izraz "moja ura" se v Jezusovih nastopih vsakič nanaša na njegovo trpljenje in smrt. Nato je Marija rekla strežnikom: "Kar koli vam reče, storite." (Jn 2,5b) Marija torej ne nastopa kot osrednja oseba v tem dogodku, ampak sama pokaže na Jezusa kot na osrednjo osebo. Ona ni bila nikakršna boginja, pa tudi sedaj ni, čeprav jo v nekaterih cerkvah venčajo z božanskimi atributi. Ni rekla: "Mene poslušajte!" ampak "Poslušajte mojega Sina in storite, kar koli vam poreče!" Marija v tistem času marsičesa ni razumela, ampak se je učila od svojega Sina. Lahko torej rečemo, da je sledila svojemu Sinu. Če hoče kdo hoditi po njenih stopinjah, mora tudi sam slediti Jezusu.
V šestih kamnitih vrčih, ki jih je uporabil Jezus, so imeli vodo, ki je bila namenjena obrednemu umivanju, očiščevanju, ki je predstavljalo zelo pomemben del vsakdanjega judovskega življenja. S tem, ko je Jezus spremenil vodo v vino, je izrazil, da je prišel na svet kot pôrok ter srednik nove in boljše zaveze. Vino, ki ga je dal Jezus, je bilo po oceni starešine na svatbi boljše od tistega, ki ga je zmanjkalo. Enako je nova zaveza boljša in popolnejša od stare, ali kot pravi avtor Pisma Hebrejcem: "Zato je Jezus tudi postal pôrok boljše zaveze. Dobil je torej toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi srednik boljše zaveze, take, ki je vzpostavljena na boljših obljubah." (Heb 7,22. 8,6) Ima pa vsa stvar še dodatno simboliko. To, da je na gostiji zmanjkalo vina lahko kaže na duhovno stanje, oziroma sušo judaizma v 1. stoletju, nasproti tistemu, kot ga opisuje Stara zaveza, v kateri je vino znamenje radosti in Božjega blagoslova (Cff. Ps 104,15. Prg 3,10).
Sedaj se nam zastavlja vprašanje, zakaj je nova zaveza boljša od stare. Nekdo bi lahko pomislil, da zato, ker naj bi bilo novo boljše od starega. V materialnem svetu to v glavnem res velja, v duhovnem pa ne nujno. Nova zaveza je boljša, ker je stara le njena predpodoba. Starozavezni duhovniki so morali dan na dan prinašati žrtve za svoje grehe in za grehe ljudstva, Jezus pa je s svojo žrtvijo na križu enkrat za vselej opravil popolno daritev in zadostitev za grehe sveta (cf. Heb 7,55-28). On je odvzel grehe mnogih, vseh tistih, ki vanj verujejo, se nanj zanašajo in ga pričakujejo (cf. Heb 9,20).
Si med tistimi, ki verujejo vanj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar