- Kristjan je mrtev za greh.
- Kristjan živi v Kristusu.
Pisatelj in filozof Vinko Ošlak je v nekem intervjuju za Mladino izjavil: "Ko si enkrat odrešen, si odrešen." Novinar mu je nato zastavil provokativno vprašanje: "Tudi če po tem ubiješ tisoč ljudi?" Nato se je še Ošlak malo poigral z novinarjem, potem pa je le rekel: "Ampak naj končno vendarle odgovorim na vaše vprašanje o pobitih tisoč ljudeh: tisti, ki je zares sprejel Kristusa, tega apetita nima več. Ker ni več suženj greha." S tem je zadel bistvo naše teme.
Božja milost je tista moč, po kateri je (bil) premagan naš greh. Ko je bil kristjan krščen v Kristusa, je umrl za greh (v. 3). To ne pomeni, da bi imel krst magično moč, ampak predstavlja zunanje znamenje ali simbol notranje spreobrnitve posameznice ali posameznika. V prvotni cerkvi je bil krst s potopitvijo običajna krstna praksa, ki lepo simbolizira posameznikov pokop (v.4). Seveda ne gre za dobeseden pokop, ampak je s tem pokazano, da je posameznik ali posameznica umrl-a za greh. Ker je kristjan združen s Kristusom, je deležen vseh blagodati, ki nam jih je priskrbel Kristus s svojo smrtjo: z njim vred smo (bili) križani, oziroma, križan je bil naš "stari človek", stari jaz, stara identiteta. Kristus "je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov." (Rim 4,25a) Enako je umrla stara kristjanova identiteta.
Toda Kristus "je bil tudi (dod.: Dizma) obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25b) To se je zgodilo, da bi "kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja." (Rim 6,4) Apostol Pavel je na drugem mestu zapisal: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (1Kor 5,17) Biti v Kristusu pomeni biti nova stvaritev. Biti nova stvaritev pa tudi pomeni novo življenje, življenje oživljenih. Zato nas Pavel spodbuja: "Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu." (Rim 6,11) Biti mrtev za greh je zakoniti status kristjana. Nedavno tega je umrl dr. Oton Habsburški, ki bi nam lahko v drugačnih okoliščinah vladal kot cesar. Kdor si je ogledal kak intervju z njim, je gotovo opazil, da je bil ta mož nadvse preprost, a je obenem izražal določeno prefinjeno dostojanstvo. Zakaj? Zavedal se je, da pripada stari vladarski družini in se je obnašal ter nastopal statusu primerno. Enako se mora tudi kristjan zavedati, da pripada družini Kralja kraljev in Gospoda gospodov in tem smislu tudi ravnati.
Vendar, pozor! Nov status sam po sebi še ne jamči, da bo kristjan popoln in brezgrešen. Pravzaprav mu kaj takega nikoli ne bo uspelo, pa naj razni člani svetostnih gibanj in perfekcionisti vseh vrst govorijo, kar hočejo! Kristjan je še vedno grešnik, čeprav opravičen. Da, predvsem opravičen. Opravičenje pa ne izhaja iz tega, kar kristjan (ne) dela, ampak iz tega, kar je za nas naredil Jezus Kristus! Kdor je opravičen, si bo že iz hvaležnosti do Boga prizadeval tudi ravnati v tem smislu. Bog, izvir vse svetosti, pa naj nam pomaga napredovati v posvečenem življenju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar