Kaj je oblast ključev, ali morda bolje povedano, pooblastilo nad ključi? Proti koncu Janezovega evangelija naletimo na naslednji dogodek: "In ko je (Jezus, op. Dizma) to rekel, dahne vanje, in jim (apostolom) veli: Prejmite svetega Duha. Katerimkoli odpustite grehe, so jim odpuščeni, katerimkoli jih zadržite, so jim zadržani." (Jn 20, 22.23) Jezus je torej po vstajenju pooblastil apostole, da smejo, simbolično povedano, odklepati in zaklepati nebeško kraljestvo: odklepati vernim, zaklepati pa nevernim in hinavcem.Gre za izpolnitev obljube, dane apostolu Petru v Mt 16,19: "In dam ti ključe nebeškega kraljestva: in karkoli zvežeš na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežeš na zemlji, bo razvezano v nebesih," malo pozneje pa tudi ostalim apostolom: "Resnično vam pravim: Karkoli zvežete na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežete na zemlji, bo razvezano v nebesih." (Mt 18,18) Na osnovi Kristusovega ukaza iz Jn 20,22.23 se vernim razglaša odpuščanje grehov, katero izhaja iz zasluženja Kristusove žrtve, nevernim in hinavcem pa, da ostaja na njih Božja jeza vse do njihove spreobrnitve.
Jezus je glede nekaterih stvari zelo jasen: "Če se pa pregreši brat zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata svojega. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se opira na usta dveh ali treh prič vsaka beseda. Če jih pa ne posluša, povej cerkvi; če pa tudi cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar." (Mt 18,15-17) V vseh časih so se v vidni cerkvi našli ljudje, ki so prišli noter nekako pomotoma ali pa iz kakih posebnih razlogov, npr, preračunljivosti oziroma koristoljubja, ne pa, ker bi bili oprani s Kristusovo žrtvijo. Cerkveni služitelji so dolžni take, za katere se ugotovi, da živijo v neskladju s krščanskim naukom, opominjati, če pa se pohujšanje nadaljuje, izključiti iz krščanskega občestva. Vanj se lahko vrnejo, če so pokazali znamenja pravega spokorjenja: "In če kateri ni poslušen temu, kar naročamo v pismu, si ga zapomnite in se ne družite z njim, da ga bo sram. Vendar ga ne imejte za sovražnika, ampak ga opominjajte kot brata." (2Tes 3,14.15 SSP)
Pri tem ravnanju moramo torej zelo paziti, da ne bi igrali Boga, in da se do teh ljudi ne bi obnašali farizejsko! Takim moramo dati vedeti, da nanje še vedno računamo in jih čakamo, enako kot naš Gospod, ki pravi: "Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj." (Raz 3,20 SSP)
Ni komentarjev:
Objavite komentar