V teh prazničnih in poprazničnih dneh pridno krožijo naokoli nove afere in aferice, ampak jaz se bom na tem mestu zadržal le pri eni. Glede na to, da je dobro znana, bom izpustil imena in se omejil na vsebinski del.Na določeni fakulteti v mestu x se odloči profesor, ki je izven šole tudi visoko uvrščen v hierarhiji ene od političnih strank, da njegovi študentje v okviru izobraževalnega programa izvedejo manjšo raziskavo. Na volilni dan naj bi šli po cerkvah poslušat, kaj se bo v okviru bogoslužij govorilo o volitvah, oziroma, če se bo sploh kaj govorilo. O tem naj naredijo poročilo, oziroma nekakšno seminarsko nalogo.
Zadeva je prišla v javnost in oglasila se je največja verska skupnost v naši državi, češ, da je to povsem nesprejemljivo in da spominja na totalitarne metode, ki jih je uporabljal prejšnji režim. Temu je pritegnil tudi del politične javnosti. Nato se je v imenu neke skupine vehementno oglasil študent na neki drugi fakulteti univerze v mestu y in zahteval od univerze v mestu x ter od vodstva politične stranke, v kateri je omenjeni profesor na visokem položaju, naj ukrepata zoper tega nebodigatreba.
Največja verska skupnost je nato odreagirala še preko svoje posebne skupine za stresna vprašanja in zarobantila v zvezi z domnevno gonjo proti tej verski skupnosti.
Zakaj toliko hrupa? Sam zelo razumem, da ni prijeten občutek, da si kontroliran. Verjetno je posredi tudi zgodovinski spomin, ki ga goji ta verska skupnost do stranke, katere naslednica je stranka gospoda profesorja. Po drugi strani pa nam zdrava pamet pravi, da ne moremo živeti od preteklih zamer in dolgo vleči kapitala iz preteklih krivic. Ta se hitro pokuri. Če se neka verska skupnost razglaša za krščansko, zraven pa goji strupene rožice zamer, je to slaba popotnica zanjo in za njeno okolico. Verjamem, da nastavljanje drugega lica ni ravno najudobnejša drža, je pa edina, pri kateri se pretrga veriga obtožb, zamer, nezaupanja in sovraštva.
Pa še en predlog imam. Na volilni dan naj služitelji vseh cerkva lepo pridigajo iz Božje besede in prepričan sem, da bo delo študentov nadvse olajšano, seminarske naloge zelo kratke, jeziki pa zavezani. Tako bodi!
8 komentarjev:
Tukaj ne gre za stare zamere. Gre za to, da se je Lukšič izkazal za skrajnega levičarja. Poleg tega gre za stranko, ki si nabira točke tudi s podpihovanjem sovraštva do Katoliške Cerkve.
Samo največji naivneži verjamejo, da ima tukaj ne gre za politične motive.
Razumem, razumem. Vendar me tu Lukšičevi motivi ravno ne zanimajo, bolj me zanima, kako na to odreagira (katerakoli) cerkev. Biblično krščanstvo je videti zelo nepraktično, ampak zgodnja cerkev se je širila na tak zelo nepraktičen način, ki bi ga uporabili le največji naivneži: "In dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas obrekujejo, osramote tisti, ki grdijo vaše lepo vedenje v Kristusu. Bolje namreč, da trpite, če hoče volja Božja, pri dobrih delih nego pri hudih." (1Pet 3,16.17 CHR)
Jaz bi se na take bombice smejal, ne pa igral "užaljeno damo".
Pa še tak skrajni levičar, ki pošilja otroke k verouku? Ne me hecat. ;)
Lp :)
Cerkev je odreagirala pričakovano. Gre za skrajnega levičarja.
Katoliška Cerkev je že zdavnaj nastavila tudi levo lice, pa so udarili tudi po njem... K sreči nam je Jezus pustil proste roke v tem primeru - kar pomeni, da lahko udarimo nazaj z vso močjo.
Lahko se je smejati, ko gledaš od daleč. Ko pa si ti prizadet je pa drugače. Katoliška Cerkev je še preveč naivna. Morala bi narediti isto kot je naredil skrajni levičar Hanžek. Takoj zašpecati to početje evropski in svetovni javnosti in vsem pomembnim ljudem v EU. Tako bi prisilili stranko in univerzo, da našopajo v rit tega cepca.
**K sreči nam je Jezus pustil proste roke v tem primeru - kar pomeni, da lahko udarimo nazaj z vso močjo.**
Ni čisto tako. Gl. govor na gori.
Jezus ni rekel nič takega, kar bi nam onemogočalo maščevanje, ko te enkrat usekajo po obeh licih.
Sicer pa, če bi se krščanstvo držalo res vseh idealov, ki naj bi se jih, ne bi bilo kristjanov.
Potem pa malo prouči zgodovino prvih treh stoletij krščanstva. Ali pa zgodovino krščanstva pod raznimi totalitarnimi sistemi. V Severni Koreji se širi kljub represalijam in kljub temu, da je tam vsak četrti kristjan v zaporu.
Dokler krščanstvo ni postalo legalna religija, je bilo kristjanov zelo malo.
Tako življenje mi pa niti pod razno ni všeč.
Včasih je treba udariti nazaj. Saj je tudi Jezus podrl vse štante trgovcev v templju.
Ja, trgovcev znotraj etablirane religije.
Objavite komentar