Danes se širi znotraj krščanstva, pri čemer mislim velik del karizmatičnega gibanja, čisto posvetnjaška "teologija", ki pravi: Bog hoče, da smo zdravi, Bog hoče, da smo bogati, Bog hoče, da bi imeli najlepšo/ega ženo/moža, Bog hoče... Same vrednote, ki jih poudarja svet. Ta "teologija" zdravja in bogastva (health and wealth) se je začela v ZDA in se od tam širi po vsem svetu, tudi k nam. Na neki (recimo temu "krščanski") spletni strani najdemo naslednja zanimiva vprašanja:- Kaj je Božja volja glede mojih financ?
- Kako Bog daje žetev in kakšna je moja vloga pri tem?
- Kaj je namen financ?
- Kaj je resnično bogastvo?
- Božje strategije za pomnožitev in finančno rast
Če niste premožni, velja v skladu z zgoraj napisanim naslednje: "Sprejmi Jezusa in boš finančno prosperiral." Za tistega, ki pa je že bogat, veljajo naslednje besede: "Sprejmi Jezusa, kajti le njega še potrebuješ." Torej nekako tako, kot da gre za višnjo na vrhu torte.
Nekdo bi rekel: "Današnji čas pač zahteva sodobne pristope k oznanjevanju evangelija." Današnji čas res marsikaj zahteva, a tudi drugi časi niso bili brez zahtev, na primer čas starega Rima. Če bi se zgodnja cerkev tako obnašala, kot se ne bi bilo že davno nobene cerkve. Apostoli se niso zanašali na finance in prosperiteto, ampak na Boga. Za svoje delo niso bili ravno poplačani s finančno rastjo.
Ljudje v cerkvah danes pozabljajo na nekaj, kar je nadvse pomembno:
"O globočina Božjega bogastva in modrosti in spoznanja! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledljiva njegova pota!
Kdo je namreč spoznal Gospodov um?
Ali kdo mu je bil za svetovalca?
Ali kdo mu je prej kaj dal,
da bi mu morali dati povračilo?
Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen."
(Rim 11,33-36 SSP)
Nekoč so te reči dobro vedeli in poznali. Prvo vprašanje v westminstrskem katekizmu se glasi:
"Kaj je človekov končni smoter?
Odgovor: Človekov končni smoter je Boga slaviti in se v njem na veke veseliti."
Tako pravi teocentrična ter kristocentrična cerkev in teologija. Danes pa stvari postajajo antropocentrične. Pogled je usmerjen v svet okoli nas, namesto pristnega spreobrnjenja ponujajo mnoge cerkve zabavo in prosperiteto, kajti to je lažje, kot usmeriti ljudi skozi ozka vrata na ozko pot kvišku proti Božji slavi, slavi suverenega Boga. Jezus je rekel: "Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu." (Mt 6,24 SSP) Nekatere cerkve se torej delajo, da o teh rečeh več vedo od Jezusa. C. S. Lewis je zapisal: "Kristjani, ki so največ storili za ta svet, so tisti, ki so največ razmišljali o prihodnjem svetu. Odkar so začeli kristjani manj razmišljati o prihodnjem svetu, so postali manj učinkoviti v tem."
- Kako Bog daje žetev in kakšna je moja vloga pri tem?
- Kaj je namen financ?
- Kaj je resnično bogastvo?
- Božje strategije za pomnožitev in finančno rast
Če niste premožni, velja v skladu z zgoraj napisanim naslednje: "Sprejmi Jezusa in boš finančno prosperiral." Za tistega, ki pa je že bogat, veljajo naslednje besede: "Sprejmi Jezusa, kajti le njega še potrebuješ." Torej nekako tako, kot da gre za višnjo na vrhu torte.
Nekdo bi rekel: "Današnji čas pač zahteva sodobne pristope k oznanjevanju evangelija." Današnji čas res marsikaj zahteva, a tudi drugi časi niso bili brez zahtev, na primer čas starega Rima. Če bi se zgodnja cerkev tako obnašala, kot se ne bi bilo že davno nobene cerkve. Apostoli se niso zanašali na finance in prosperiteto, ampak na Boga. Za svoje delo niso bili ravno poplačani s finančno rastjo.
Ljudje v cerkvah danes pozabljajo na nekaj, kar je nadvse pomembno:
"O globočina Božjega bogastva in modrosti in spoznanja! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledljiva njegova pota!
Kdo je namreč spoznal Gospodov um?
Ali kdo mu je bil za svetovalca?
Ali kdo mu je prej kaj dal,
da bi mu morali dati povračilo?
Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen."
(Rim 11,33-36 SSP)
Nekoč so te reči dobro vedeli in poznali. Prvo vprašanje v westminstrskem katekizmu se glasi:
"Kaj je človekov končni smoter?
Odgovor: Človekov končni smoter je Boga slaviti in se v njem na veke veseliti."
Tako pravi teocentrična ter kristocentrična cerkev in teologija. Danes pa stvari postajajo antropocentrične. Pogled je usmerjen v svet okoli nas, namesto pristnega spreobrnjenja ponujajo mnoge cerkve zabavo in prosperiteto, kajti to je lažje, kot usmeriti ljudi skozi ozka vrata na ozko pot kvišku proti Božji slavi, slavi suverenega Boga. Jezus je rekel: "Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu." (Mt 6,24 SSP) Nekatere cerkve se torej delajo, da o teh rečeh več vedo od Jezusa. C. S. Lewis je zapisal: "Kristjani, ki so največ storili za ta svet, so tisti, ki so največ razmišljali o prihodnjem svetu. Odkar so začeli kristjani manj razmišljati o prihodnjem svetu, so postali manj učinkoviti v tem."
Ni komentarjev:
Objavite komentar