Če ne prideš ti v Kelmorajn, pride Kelmorajn k tebi

Kje so že tisti stari časi, ko so naši davni predniki romali v Kelmorajn ali Cahe. Gre za starodavni mesti Köln in Aachen, kjer so hranili nadvse znamenite in imenitne relikvije. Američanom danes ni treba v Kelmorajn, ker je prišel Kelmorajn k njim, le malo se bodo morali potruditi in odpraviti na pot do mesta Tucson v Arizoni. Tam namreč načrtujejo za dneve, ki so pred nami, izpostavitev imenitnih relikvij iz kölnske katedrale, pri katerih gre baje za ostanke samih svetih treh kraljev. Tako jih bodo lahko rimsko katoliški verniki iz Arizone primerno počastili. Torej so slavne relikvije "treh modrih", oziroma v tradicionalnem jeziku "svetih treh kraljev" v rimski cerkvi še vedno aktualne, čeprav se poraja vprašanje, kdo ali kaj je v resnici v zlati skrinjici.

Ko omenjamo obisk modrih (ali "treh kraljev", kar je narobe), je treba poudariti, da se pravzaprav niti ne ve, koliko je bilo v resnici magov, ki so šli iskat Božje dete: dva, trije, štirje, sedem..., kajti evangelist Matej ne omenja nobenih številk (prim. Mt 2,1-12).

Maršal reda Kolumbovih vitezev Antonio Otero pa se že veseli, da bo lahko gledal ostanke tistih, ki jih je nekoč gledal sam Gospod. Spet nekdo drug je rekel, da potrebujemo otipljive stvari, da bi naš um lahko deloval...

Vero potrebujete, vero, o vi občudovalci in častilci otipljivih stvari, ne posmrtnih ostankov domnevnih svetnikov, "saj v veri hodimo in ne v gledanju." (2Kor 5,7 SSP) In Božjo besedo, da vam po njej, namesto mrtvaških kosti v zlatih škatlah,  zasije Božje Dete v polnem sijaju.


KLIK do vira >>>>