Tako. Pa smo spet na pragu adventa. Kot sem že večkrat na različnih mestih poudaril, mi je tradicionalni cerkveni koledar všeč. Tistim kristjanom, ki nad mojim "tradicionalizmom" niso navdušeni, moram povedati, da se s z uporabo tega didaktičnega pripomočka ves čas učim verskih resnic krščanske vere in podoživljam dogodke odrešenjske zgodovine. Sicer pa vsi kristjani živimo v nenehnem adventu, torej v pričakovanju Jezusovega drugega prihoda. Vse naše dejanje in nehanje in vse, kar se oznanja v cerkvenem letu, je del tega adventa. Razlika je le v poudarkih.Zima je zaspan čas z dolgimi dnevi in kratkimi nočmi. Ker je zunaj hladno, se človek zadržuje v hiši, na toplem. To pa deluje še posebej uspavalno. Za kristjana so zelo dobro dramilo naslednje besede apostola Pavla: "Poleg tega poznate čas, v katerem smo. Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. Noč se je pomaknila naprej in dan se je približal. Odvrzimo torej dela teme in nadenimo si orožje luči." (Rim 13,11.12 SSP) Apostol nas vabi v zarjo novega jutra, ki je pred nami. Živimo v času, ki ga je Nenad Vitorović poimenoval podaljšani čas, to je obdobje med križem in Jezusovim drugim prihodom, ki se nezadržno približuje. Zato Pavel spodbuja Božje ljudstvo, da odvrže dela teme in si nadene orožje luči.
To zadnje zveni tako militaristično, da potrebuje dodatno pojasnilo. Kot nas sv. Pavel uči na drugem mestu, se nam ni "vojskovati [...] zoper kri in meso, ampak zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih." (Ef 6, 12 CHR) Zoper take pa ne zaležejo meči, puške ali patrie. Kristjani ponavadi ravnamo narobe, ko se vehementno zaganjamo zoper "kri in meso", torej zoper ljudi iz krvi in mesa. Naš boj se mora biti zoper duhovne sile, ne zoper soljudi. Seveda nas popelje Pavel tudi v arzenal z orožjem, ko nam pravi: "Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati." (Ef 6,13) V vrstici 14 začne naštevati orožja, zraven pa nam poda še kratka navodila za uporabo: "Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda." (Ef 6,14-17) Tu je našteto povsem drugo orožje in oprema, kot smo ju vajeni v vsakdanjem življenju. Če smo pozorni, bomo opazili, da so vsi kosi orožja in opreme, razen enega, namenjeni obrambi, oziroma zaščiti. Tisti preostali kos je meč, kot edino napadalno orožje, meč pa je v našem primeru Božja beseda. O tej je na drugem mestu rečeno: "Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca." (Heb 4,12 SSP) Res je, Božja beseda dela v izvoljenih nepredstavljivo spremembo. Ampak o tem kdaj drugič. Proti koncu pa nas Pavel spodbuja: "Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete." (Ef 6,18 SSP)
Res je, zdaj ni čas za uspavanost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar