3. adventna nedelja

Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: "Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj." (Mt 11, 7-10 SSP)

Janez Krstnik je zadnji prerok stare zaveze. Pravzaprav stoji na meji med staro in novo zavezo. Stara se je poslavljala, nova še ni napočila. Poslan je bil, da pripravi judovsko ljudstvo na prvi prihod Mesija. Njegov zunanji videz zagotovo ni bil tak, da bi si ga želeli občudovati. Evangelist Marko ga takole opisuje: "Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med." (Mr 1,6 SSP) Torej ni šlo za osebo, ki bi bila kaj prida primerna za na naslovnico kake lepotne revije. Čeprav ni šlo za lepotca, so šle za njim množice in se mu dale krstiti (prim. Lk 3, 7-14 ). Kljub pozornosti, ki jo je zbudil, ne kaže, da bi bil, dolgoročno gledano, zelo uspešen pri svojem oznanjevanju. Pravzaprav se mu je na tem svetu zgodilo podobno, kot tistemu, kateremu je pripravil pot.

Smo pred drugim Kristusovim prihodom. Danes ni kakega posebnega preroka, ki bi Gospodu pripravljal pot. Ni posebnega preroka, ampak opravljajo to nalogo čisto navadni ljudje. Nekateri imajo posebne službe v cerkvi, drugi ne. Danes je na svetu mnogo Janezev obeh spolov, ki pripravljajo Gospodovo pot. To so ljudje, ki molijo za prihod Božjega kraljestva, in da bi se izvršila Božja volja. Gre za čisto običajno populacijo, oziroma, kot pravi apostol Pavel: "Kajti glejte poklic svoj, bratje, da ni poklicanih mnogo modrih po mesu, ne mnogo mogočnih, ne mnogo imenitnih; marveč kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre, in kar je slabotnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti, kar je mogočnega; in kar je neimenitno na tem svetu in zaničevano, si je izbral Bog in to, česar ni, da uniči to, kar je: da se ne hvali nobeno meso pred obličjem Božjim." (1Kor 1, 26-29 CHR) Bog ne deluje po človeških receptih in po človeških metodah. Ne uporablja nujno tistega, kar bi človek uporabil, zato Božje delovanje ne uživa v očeh sveta nobenega ugleda. Svet se Bogu posmehuje, ali pa se ne meni zanj. To lahko počne s pomočjo religije ali pa brez nje. Gre za isti vzorec, ki se kar naprej ponavlja. "Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem," kot je rekel modri Pridigar (Prd 1,9), Marx pa to isto povedal v znanem izreku, da se zgodovina ponavlja kot farsa. Kakorkoli, Bog opravlja svoje delo na svoj način, tako da se ne more noben človek hvaliti s svojimi zaslugami.

Kristjani smo v svetu kot: "Glas vpijočega v puščavi: Pripravljajte pot GOSPODU, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu." (Iz 40,3 CHR) Smo kot Janezi, ki kličemo svetu: "Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo." (Mt 3,2 SSP) To je naše najpomembnejše poslanstvo, ki ga imamo od Boga.