Mestece Nain bi bržkone ostalo še en pozabljen kraj, če se ne bi v njem zgodil nenavaden dogodek, opisan v Lukovem evangeliju 7, 11-17. Gre za obuditev od mrtvih nekega mladeniča, sina edinca prav tako anonimne vdove.
Jezus se za to dejanje ni odločil zato, ker bi želel postati slaven, ampak zato, ker se mu je zasmilila užaloščena mati (cf. v.13). Množica pogrebcev, ki je bila navzoča, je bila ob tem dogodku vzhičena: "Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: 'Velik prerok je vstal med nami' in 'Bog je obiskal svoje ljudstvo.'" (v. 16) Jezusa se vzhičenost prisotnih ni kaj prida dotaknila, kar lahko sklepamo iz pripovedovanja evangelista, ki nato v svojem pripovedovanju preide na drugo temo.
O obujenem mladeniču in vdovi v nadaljevanju ni več govora. Tudi on je moral, enako kot Lazar (cf. Jn 11,1-45), nekega dne spet umreti. Ne vemo niti tega, kar lahko sicer z gotovostjo trdimo o Lazarju, v katere vrste večnosti je bil deležen mladenič po svoji telesni smrti. Gospod Jezus Kristus je rekel o sebi: "Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl." (Jn 11,25.26) Vera v Jezusa Kristusa je tanek prag, ki razmejuje sfero večnega življenja od sfere večne pogube. Na kateri strani te ločnice stojiš?
2 komentarja:
Na tisti strani, ki mi jo je milostno določil Bog.
lp
Zagotovo. :-)
Objavite komentar