Kristusovo vstajenje od mrtvih je temelj krščanskega verovanja. Ko so apostoli oznanjali evangelij, sta njihovo sporočilo sestavljali dve resnici: da je Kristus umrl, in da je vstal od mrtvih. Ravno zaradi pomena Gospodovega vstajenja, so nasprotniki od nekdaj skušali dokazati, da vstajenja ni bilo. Nekje na Indijski podcelini obstaja grobnica, v kateri je pokopan nek muslimanski svetnik, za katerega nekateri trdijo, da je pravzaprav Jezus Kristus. Pred nekaj leti so v Jeruzalemu odkrili še eno domnevno grobnico Jezusa Kristusa, za katero pa se je kmalu izkazalo, da ni prava...
Na svetu najdemo grobove ustanoviteljev religij, kot sta na primer Buda in Mohamed. Za razliko od teh grobov je Jezusov grob prazen. Zakaj je tako, obstajajo razne teorije. Po eni naj bi ga ukradli učenci. Ta teorija bi lahko držala, če ne bi bili učenci tedaj zbegani kot kokoši, in je bila v tistem času njihova glavna skrb, kako rešiti lastno glavo. Po drugi naj bi bil Jezus v resnici še živ in naj bi prikorakal iz groba. Glede na težo kamna, ki je pokrival grob (med približno 1,3 in 1,8 tone) in se ga je dalo premakniti le od zunaj in od strani, je to nemogoče. Tretja teorija pravi, da naj bi prišlo vmes do zamenjave groba. Če bi bilo to res, bi farizeji in saduceji, ko bi ugotovili napako, z veseljem pokazali ljudem razpadajoče truplo in s tem postavili trditve apostolov na laž. Po četrti teoriji so apostoli halucinirali in na ta način "doživeli" Jezusovo vstajenje. Lahko predpostavimo možnost, da bi imel kdo od učencev halucinacije. Nemogoče pa je, da bi večja skupina istočasno halucinirala na isto vižo. Še ena teorija obstaja: učenci so si vse skupaj gladko izmislili. Dobro, toda kdo bi si izmišljal nekaj, zaradi česar bi ga čakala mučeniška smrt? Po Jezusovem križanju so bili apostoli prestrašeni, popolnoma razočarani in so se skrili. Pogum jim je zrasel pozneje, po Kristusovem vstajenju in po izlitju Svetega Duha. Med apostoli edino Janez ni pretrpel mučeniške smrti. Le kdo bi si želel ali hotel umreti za laž?
O pomenu vstajenja pravi apostol Pavel naslednje:
"Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. 2 Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. 3 Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. 4 Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. 5 Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. 6 Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. 7 Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. 8 Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni." (1Kor 15,1-8)
V zgornjem odlomku sv. Pavel ni oznanjal nekakšnega "duhovnega vstajenja", ampak govori o čisto konkretnem Kristusovem telesnem vstajenju, kot temelju evangeljske vere. Pri tem se ne sklicuje na nekakšne meglene filozofsko-teološke dokaze za vstajenje, ampak na žive priče, ki so videle vstalega Kristusa, na konkretne ljudi, med katerimi je bila v tistem času večina še živa. Vstajenje je torej zgodovinski dogodek.
Ena najpomembnejših postavk evangelija je, da je Kristus umrl za naše grehe. Druga, enako pomembna je, da je vstal od mrtvih. Zakaj? Pavel pravi v Pismu Rimljanom: "[O]n je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25) Obujen je bil, oziroma od mrtvih je vstal, zaradi našega opravičenja. V tem je bistvo, jedro krščanske vere, ravno zato skušajo naprotniki to spodkopati. Brez tega elementa ostane krščanstvo kvečjemu nekakšen zapozneli budizem ali kaj podobnega.
Bistvo evangelija ni, da bi morali mi nekaj narediti za Boga, ampak, da je Bog nekaj storil za nas. Bog je tisti, ki rešuje. Pisano je: "Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti." (Rim 8,1.2) Kdor je v Kristusu, je opravičen. Za takega ni več nobene obsodbe. Kajti Kristus "je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev." (1Kor 1,30) Vera v vstajenje je torej bistvenega pomena za zveličanje.
Bistvo evangelija ni, da bi morali mi nekaj narediti za Boga, ampak, da je Bog nekaj storil za nas. Bog je tisti, ki rešuje. Pisano je: "Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti." (Rim 8,1.2) Kdor je v Kristusu, je opravičen. Za takega ni več nobene obsodbe. Kajti Kristus "je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev." (1Kor 1,30) Vera v vstajenje je torej bistvenega pomena za zveličanje.
Vse, kar premoremo pred Bogom, premoremo v Kristusu, ki je za nas umrl in vstal od mrtvih. Hvala Bogu za ta njegov čudoviti in neprecenljivi dar. Vesele in blagoslovljene vstajenjske praznike voščim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar