Kateri je pravi blagor?

Ko je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: "Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!"  On pa je rekel: "Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo."  (Lk 11,27.28)

V Lk 11,27 imamo opraviti s sinekdoho, torej z retorično figuro, v kateri del celote predstavlja celotno osebo, v našem primeru je to Gospodova mati Marija. 

Reformator Martin Luther je ta odlomek komentiral takole:

Ko ženska vpije h Kristusu in ga slavi rekoč: "Blagor materi, ki je rodila takega sina" itn., je on zavrnil njeno meseno čaščenje in izkoristil priložnost, da nas pouči o bistvu svojega evangelija, torej  da  ne smemo radovedno zijati  za deli in zaslugami  svetnikov, ampak moramo poskrbeti, da bomo slišali Božjo besedo  in se je držali. Ni naša skrb in nič nam ne koristi, če vemo, kako sveta in častitljiva je mati tega otroka, niti kako plemenit je ta njen Sin, temveč to, kaj je ta Sin storil za nas, torej, da nas je  po milosti in brez vsakršne zasluge ali vrednosti z naše strani odrešil od hudiča. To dejstvo nam razglaša Božja beseda, in to je tisto, kar moramo slišati in se tega trdno držati v veri, da bi bili enako blagoslovljeni, kakor ta mati in njen otrok. 

 Mislim, da k temu ni kaj dodati. Pravi blagor pripada tistim, ki Božjo besedo poslušajo, sprejmejo in po njej živijo. Pri vsej mariolatriji  in čaščenju svetnikov  gre le za  človeške marnje in prazno ljudsko izročilo brez svetopisemske utemeljitve. Iz zgornjega odlomka je razvidno, da so take navade celo v naprotju z Božjo besedo.