"Še malo in me ne boste več videli, in spet malo in me boste videli." (Jn 16,16)
Iz svetopisemskega pričevanja je razločno razvidno, da apostoli do trenutka Jezusovega vstajenja niso doumeli, kaj jim je hotel njihov Učitelj povedati. Tudi zgornji stavek jih je spravil v veliko začudenje. V nadaljevanju jim je Gospod skušal dodatno pojasniti dogodke, ki so sledili: "Resnično, resnično, povem vam: Jokali in
žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša
žalost se bo spremenila v veselje. Tudi vi ste zdaj žalostni [...] Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. " (Ibid. v. 20.22) Toda njegove besede so spet padle na trda tla...
Dogodki pa so se naprej odvijali natanko tako, kakor jih je napovedal: njegovi nasprotniki so ga ujeli, ga psihično in fizično maltretirali, zoper njega organizirali montiran sodni proces in ga poslali v sramotno smrt na križu. Njegovi nasprotniki, torej "svet", so se veselili, ker so mislili, da so se znebili nekoga, ki jim je povzročal nevšečnosti, saj jih je vsakič razgalil v pravi luči. Na drugi strani so se njegovi učenci žalostili: "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael." (Lk 24,21a) Vse njihove predstave o tem, kako bodo skupaj z njim kraljevali in katere funkcije bodo zasedli v njegovem kraljestvu, so se razblinile. Toda, čez tri dni so ga spet videli, tako rekoč bolj živega in bolj zdravega kot tedaj, ko so še hodili z njim in njihova žalost se je res spremenila v veselje, ki jim ga nihče več ni bil zmožen vzeti.
Po binkoštnem prazniku, ki je sledil in po prejemu Svetega Duha, so odšli v svet in vanj ponesli evangelij odrešenja, ki pravi, da je bil Jezus Kristus predan za naše grehe in vstal od mrtvih zaradi našega opravičenja (cf. 1Kor 15,3.4. Rim 4,25). Svet se tudi danes posmehuje Jezusu, ali pa je do njega brezbrižen. Tisti, ki ga sprejmejo, pa so deležni veselja, ki jim ga nihče ne more vzeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar