Slišim glas svojega Boga, ko ukazuje: Varujte se, da vaša srca
ne bodo obtežena s požrešnostjo
in pijanostjo! Pijančevanje je daleč od mene; usmilil se boš, da mi ne
pride blizu. Pač pa požrešnost še tu in tam zalezuje tvojega služabnika: usmilil
se boš, da odide daleč od mene! Zakaj nihče ne more biti vzdržen, če ti
ne daš. Mnogo nam daješ, če te prosimo, in kar koli smo dobrega prejeli,
preden smo prosili, smo od tebe prejeli. In tudi, da to pozneje
sprevidimo, tudi to smo od tebe prejeli.
Učil si me, dobri Oče, da je
čistim vse čisto, a slabó je
za tistega, ki jé v
spotiko, in·da je vsaka tvoja stvar dobra in da se ne more nič zametati,
če se s hvaležnostjo uživa; in da nas jed ne postavi pred Boga in
da naj nas nihče ne sodi zaradi jedi in pijače; in da kdor je,
naj tistega, ki ne je, ne zaničuje, kdor pa ne je, naj tistega, ki je, ne sodi.
Tega sem se naučil in zato hvala ti
in slava ti, moj Bog in učitelj, trkaš na moja ušesa in razsvetljuješ moje
srce: reši me vsakršne skušnjave!
Ne bojim se nečistosti jedi,
pač pa nečistosti poželenj Vem, da je bilo Noetu dovoljeno uživati vse vrste
mesa, ki mu je moglo
rabiti za hrano, da se je Elija
hranil z mesom in da se Janez, ki je bil obdarjen s
čudovito vzdržnostjo, ni oskrunil z živalmi, ki so mu rabile
za jed, to je s kobilicami. Vem tudi, da je Ezava poželenje po leči ukanilo in da je David celo
zaradi poželenja po vodi samega sebe grajal, vem, da naš Kralj ni bil z
mesom skušan, ampak s kruhom. Tako je tudi ljudstvo zaslužilo
kazen, ne ker se mu je zahotelo mesa, temveč ker je zaradi
poželenja po jedi godrnjalo zopet Gospoda.
Stojim sredi teh skušnjav in se bojujem dan na dan zoper poželenje po
jedi in pijači: kajti tu zla ne morem z enkratnim
sklepom pretrgati in mu nikoli več pustiti do sebe[…] In kdo je, Gospod,
ki bi se ne dal zapeljati tu in tam preko meja nujne potrebnosti? Kdor že je,
velik je in poveličuje naj tvoje ime. Jaz pa nisem, ker sem grešen človek. Vendar
tudi jaz poveličujem tvoje ime in prosi naj te zaradi mojih grehov
on, ki je svet premagal in prišteva tudi mene k slabotnejšim
udom, kajti tudi njegovo nepopolnost so videle tvoje oči in v tvoji
knjigi bodo vsi zapisani.
Iz: Avrelij Avguštin, Izpovedi X,31, Mohorjeva družba, Celje 1991.
S.225-227.
Ni komentarjev:
Objavite komentar