Dietrich Bonhoeffer. Vir slike: Wikipedia |
Nacistični
stražar na meji med Nemčijo in Švico je pogledal papirje, ki mu jih je
dal Dietrich Bonhoeffer. »Tako. Torej ste agent v vojaški obveščevalni
službi,« je rekel stražar. Strmel je v avto. »Kdo so ti drugi?«
»Agenti
v civilu na posebni dolžnosti,« je sproščeno rekel Dietrich in se
naslonil na avto z rokami v žepih. »Vse piše v papirjih.«
»Koliko časa boste ostali v Švici?« je vrtal stražar.
»To, gospod, je vojaška skrivnost,« je odločno rekel Dietrich in se vrnil v avto. »Ali lahko zdaj gremo?«
»To, gospod, je vojaška skrivnost,« je odločno rekel Dietrich in se vrnil v avto. »Ali lahko zdaj gremo?«
Stražar
je skomignil, mu skozi odprto avtomobilsko okno vrnil papirje in
dvignil zapornico, da je lahko avto odpeljal skozi. Čez nekaj kilometrov
so se prestrašeni ljudje v avtu sprostili. Dietrich se je zasmejal.
»No,« se je pošalil s svojimi olajšanimi potniki, ki so bili vsi nemški
Judje, »tihotapljenje Judov v Švico je skrivnost, kajne?«
To
kar je delal pastor Bonhoeffer, je bilo tvegano. Del tega, kar je
rekel, je bilo res. Bil je vojaški agent, ki naj bi domnevno uporabil
svoje cerkvene stike izven Nemčije, da bi pridobil informacije o
politični situaciji v drugih državah. Toda v resnici je bil dvojni agent
– prinašal je novice zaveznikom (posebno Britaniji) o zaroti za
strmoglavljenje Hitlerja. Včasih je lahko uporabil svoj položaj, da
pretihotapi Jude iz Nemčije [...]
Ni komentarjev:
Objavite komentar