Martin Bucer

Vir slike: Wikipedia

Eden  zelo zanimivih, a pri nas manj znanih reformatorjev,   je bil Martin Bucer (1491 - 1551).  Rodil se je  v mestu Sélestat (nemško Schlettstadt) v Alzaciji, ki je tedaj pripadala Svetemu Rimskemu cesarstvu., danes pa je v Franciji.

 Vstopil je v dominikanski red, študiral na heidelberški univerzi in se v prvi polovici dvajsetih let 16. stoletja pridružil reformacijskemu gibanju. Teološko je bil umeščen med Luthrom in švicarskimi reformatorji. Zaradi svoje sredinskosti je poskušal igrati vlogo posrednika med obema reformacijskima smerema, med drugim tudi na znamenitih marburških pogovorih, kjer sta se sestala Luther in Zwingli. Žal ni bilo iz teh pogovorov nobenih pravih sadov.

Pozneje, v začetku 40. let se je udeleževal srečanj s predstavniki rimske cerkve, da bi dosegli kak dogovor glede cerkvene edinosti, ki so potekala v Hagenauu, Wormsu in Regensburgu. 

Po augsburškem interimu (1548) se je preselil v Anglijo (1549) in predaval na cambriški univerzi. Z nadškofom Cranmerjem je sodeloval pri oblikovanju druge Knjige skupne molitve (1552), ki je izšla po Bucerjevi smrti in Členov vere. Njegovo delo je imelo tudi dolgoročne posledice na področju dobrodelnosti, saj je s svojimi deli vplival na kasnejšo elizabetinsko zakonodajo v korist revežev. 

Telo pokojnega Bucerja ni dolgo uživalo pokoja. Ko je zavladala Krvava Marija Katoliška (Bloody Mary, 1553), je dala izkopati njegove kosti in jih zažgati. Ostanke-le teh so pozneje v času Elizabete I. dostojno pokopali.

Literatura: Wikipedia >>>