Pridi in poglej!

Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: "Hôdi za menoj!" 44 Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. 45 Našel je Natánaela in mu rekel: "Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta." 46 Natánael mu je dejal: "Iz Nazareta more biti kaj dobrega?" Filip mu je rekel: "Pridi in poglej!"  47 Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: "Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače." 48 Natánael mu je dejal: "Od kod me poznaš?" Jezus mu je odvrnil: "Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom." 49 Natánael mu je odgovoril: "Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj." 50 In Jezus je odgovoril in mu rekel: "Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl." 51 In rekel mu je: "Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim."  (Jn 1,43-51)

Le kaj je bilo na tem Človeku, da se je neki Filip na njegov poziv odločil, da gre za njim? Le s čim ga je tako močno nagovoril, da je ta Petrov in Andrejev rojak iz Betsajde  ves navdušen stekel po Natánaela, da bi se tudi ta priključil družbi njegovih učencev? Vsekakor je moralo biti nekaj posebnega, da ga je Filip prepoznal kot tistega, ki so ga stoletja nazaj napovedovali Mojzes in preroki. 

Toda Natánael se ni dal kar tako prepričati. Nazaret ni  slovel kot nek preveč ugleden kraj, njegovi prebivalci pa tudi ne. Od tod skepsa. Toda Natánael ni bil tiste vrste skeptik, ki bi povzdignil nos in  z levo roko odpravil misel na to, da bi lahko iz neugledne ter blatne vasi  prišlo celo kaj dobrega, ampak se je hotel na lastne oči prepričati, če morda prijateljeva beseda le  drži. Odzval se je Filipovemu vabilu: "Pridi in poglej!" in šel pogledat.  Jezus, katerega je našel, ga je s svojim nastopom in védenjem zelo hitro prepričal, da je Božji Sin in Izraelov kralj. Povedal pa mu je še eno globljo resnico: tisto, da ga je videl pod smokvo, ni najpomembnejša stvar. Pred njim in pred drugimi učenci so bile še večje stvari. 

Jezus jim je obljubil, da bodo videli nekaj podobnega, kot je videl starozavezni očak Jakob: "In sanjalo se mu je, in glej, lestvica je bila postavljena na zemljo, a vrh njen je segal do neba; in glej angele Božje, stopajoče gori in doli po njej." (1Mz 28,12 CHR)  Lestvica simbolizira dostop do Boga. Jezus je večji od Jakobove lestvice, saj je s svojim popolnim življenjem in žrtvijo omogočil vsem, ki mu sledijo dostop do nebeškega Očeta. Zato pravi sv. Pavel, da se  je vernim po Kristusu "po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo. " (Rim 5,2)  Kristus se je enkrat daroval, da bi odvzel grehe mnogih, ob koncu časov pa se vrne, da dovrši odrešenje vseh, ki ga pričakujejo. (cf. Heb 10,28) 

 Danes mnogi ne poznajo Kristusa, ker ga nočejo, saj se jim zdi, da to ni preveč "ugledno" in "sodobno", zato pred njim rajši bežijo, ne da bi sploh kaj vedeli o njem, razen kakih klišejev, oziroma "splošno znanih resnic".  Take vabim, da se, kot Natanaél, odzovejo Filipovemu vabilu: "Pridi in poglej!" (Jn 1,46b) in pozivu psalmista, ki pravi:  "Okusite in glejte, kako dober je GOSPOD."  (Ps 34,9a)