 |
| Diane Fairfield: Novi Jeruzalem |
Zgodilo se bo poslednje dni:
Gora hiše GOSPODOVE
bo trdno stala kot najvišja med gorami,
vzdigovala se bo nad griči.
In narodi bodo hiteli k njej,
2 številna ljudstva bodo prišla in rekla:
"Pridite, pojdimo na GOSPODOVO goro,
k hiši Jakobovega Boga.
Poučil nas bo o svojih potih
in hodili bomo po njegovih stezah.
Kajti s Siona bo prišla postava
in GOSPODOVA beseda iz Jeruzalema."
3 Razsojal bo med številnimi ljudstvi,
dokazoval močnim narodom v daljavo.
Svoje meče bodo prekovali v lemeže
in svoje sulice v srpe.
Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu,
ne bodo se več učili vojskovanja.
4 Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo
in nihče jih ne bo strašil,
kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila.
5 Da, vsa ljudstva hodijo,
vsaktero v imenu svojega boga,
mi pa hodimo v imenu GOSPODA, našega Boga,
vselej in na vekomaj.
6 Tisti dan, govori GOSPOD,
bom zbral, kar je kruljavo,
združil, kar je razgnano,
in tiste, s katerimi sem hudo ravnal.
7 Iz kruljavih bom naredil ostanek
in iz pregnanih močan narod.
GOSPOD bo kraljeval nad njimi na gori Sion
odslej in na veke.
(Mih 4,1-7)
Pričujoči odlomek iz knjige preroka Miheja, ki je živel v 8. in 7. stoletju pred Kr., se nanaša na "poslednje dni", torej na mesijansko in eshatološko prihodnost, ko bo vzpostavljena mesijanska vladavina na Sionu. Vsebino prvih treh vrstic našega odlomka najdemo tudi v Iz 2,2-4. Mesijanska doba je nastopila že s prvim Kristusovim prihodom, zaključila pa se bo z novimi nebesi in novo zemljo, kar opisuje Janez v zadnjih dveh poglavjih Razodetja.
Zemeljska "gora Sion", gre pravzaprav za grič, na katerem je bil postavljen jeruzalemski tempelj, je predpodoba nebeške resničnosti, v katero je vstopila novozavezna Božja cerkev, kar je pisec Pisma Hebrejcem izrazil z besedami: "Vi ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, nepreštevnim angelom, prazničnemu zboru in Cerkvi prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova." (Heb 12,22-24)
Božji Sion je najvišji med gorami. Tudi poganski bogovi so imeli in še imajo svoje "svete gore", na katerih so zgradili svoja svetišča. Toda v teh se opravlja lažno bogoslužje. Bog pa gradi večji tempelj, v katerem je vzpostavljeno pravo čaščenje in bogoslužje za vsa ljudstva. To seveda ni dobesedni fizični tempelj, ampak prispodoba resničnega bogoslužja.
Fokus kristjanov je danes prevečkrat usmerjen v naše vsakdanje zadeve, prevečkrat se tudi skupaj s svetom okrog nas zanašamo na to, da se bodo težave razrešile s tem, da bo sprememba sistema ali izvolitev ustreznih ljudi prinesla rešitev vseh problemov. Taka pričakovanja so naivna in ponavadi vodijo v razočaranje. S političnimi preferencami ni nujno kaj narobe, zelo pa je narobe, če postanejo določeni politiki, sistemi ali ekonomski modeli naši bogovi, od katerih pričakujemo, da nas bodo odrešili. Tudi zanašanje na konservativne politike ni modro, kajti, kot je nekdo napisal, konservativcem doslej ni uspelo še ničesar konservirati (= ohraniti). Svet, kakršnega smo vajeni, se podira pred našimi očmi. Hedonizem, potrošništvo ter socialna država so nas zazibali v prijeten samozadostni in samozadovoljni sen, iz katerega smo izgnali svetopisemskega Boga in ga nadomestil z boginjo zabave, tabletami, psihoanalitikovim kavčem in drogami. Tak svet seveda ne rojeva niti toliko otrok, kot bi bilo potrebno za enostavno reprodukcijo. Malo stran pa obstaja svet z bistveno drugačno kulturo, ki ni izgnal svojega božanstva in se je zanj pripravljen v "svetem boju" z orožjem v roki zoperstaviti kilavi zahodni civilizaciji, ki ji je povrh vsega popolnoma zmanjkalo samozavesti. V takem svetu živimo danes, ni pa nujno, da tak tudi ostane.
Preroška beseda nas kliče, da pristopimo k Jakobovemu Bogu in se poučimo o njegovi besedi, jo sprejmemo in ponotranjimo. Mihej je napovedal, da se bo Božja besed širila iz Jeruzalemu po vsem svetu, kar se je začelo uresničevati v 1. stoletju, ko so apostoli raznesli po svetu veselo oznanilo odrešenja, ki ga je za nas zadobil naš Gospod Jezus Kristus. Beseda evangelija, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo, se širi med vsemi narodi, ljudstvi in jeziki. Svet danes zelo rad sanja o miru. A miru vseeno ni, ker ga svet ne išče na pravem mestu. Svet išče mir v samem sebi, a ga ne najde. Ne najde pa ga zato, ker ga ne premore, zato tavamo v začaranem krogu. Edino Bog je tisti, ki lahko zagotovi resnični večni mir, kar bo tudi storil, o čemer govori prerok Mihej, ko slikovito pravi, da bodo pripadniki Božjega ljudstva nekega dne prekovali bojno orožje v orodje, ki ga bodo uporabljali pri svojem vsakdanjem delu, in zaživeli v svetu brez strahu. Vinska trta in smokva simbolizirata tukaj in v vsej Stari zavezi mir in blaginjo, ki ju bo zagotovil Bog.
Za razliko od mnoštva bogov, ki jih imajo poganski narodi, gre Božje ljudstvo pod vodstvom svojega Kralja družno proti nebeškemu Jeruzalemu. Bog si je v vseh časih ohranjal sveti ostanek, tako v Mihejevem času, kakor danes in vodi svoje ljudstvo. Tako bo vse do konca časov, ko bo Bog vse v vsem (cf. 1Kor 15,28). Besede prerokov so se delno izpolnile v času Stare zaveze, delno ob prihodu Mesija, delno pa se bodo ob koncu časov.
Preroki so pripravljali takratno Božje ljudstvo na prvi Jezusov prihod. Cerkev danes pripravlja novozavezno Božje ljudstvo in na svet okoli sebe, na Jezusov drugi prihod. Takrat Kristus ne bo bo prišel na svet kot nemočen dojenček v betlehemskem hlevčku, ampak kot božanski Sodnik. On sam je povedal o sebi: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17.18) Tisti, ki dejansko veruje v Jezusa Kristusa, ne bo obsojen. Tak je že pripravljen na njegov drugi prihod, kdor pa ga noče imeti za odrešenika, ga bo imel za sodnika.
Si pripravljen na Jezusov drugi prihod? Če nisi, kaj čakaš?
Božji Sion je najvišji med gorami. Tudi poganski bogovi so imeli in še imajo svoje "svete gore", na katerih so zgradili svoja svetišča. Toda v teh se opravlja lažno bogoslužje. Bog pa gradi večji tempelj, v katerem je vzpostavljeno pravo čaščenje in bogoslužje za vsa ljudstva. To seveda ni dobesedni fizični tempelj, ampak prispodoba resničnega bogoslužja.
Fokus kristjanov je danes prevečkrat usmerjen v naše vsakdanje zadeve, prevečkrat se tudi skupaj s svetom okrog nas zanašamo na to, da se bodo težave razrešile s tem, da bo sprememba sistema ali izvolitev ustreznih ljudi prinesla rešitev vseh problemov. Taka pričakovanja so naivna in ponavadi vodijo v razočaranje. S političnimi preferencami ni nujno kaj narobe, zelo pa je narobe, če postanejo določeni politiki, sistemi ali ekonomski modeli naši bogovi, od katerih pričakujemo, da nas bodo odrešili. Tudi zanašanje na konservativne politike ni modro, kajti, kot je nekdo napisal, konservativcem doslej ni uspelo še ničesar konservirati (= ohraniti). Svet, kakršnega smo vajeni, se podira pred našimi očmi. Hedonizem, potrošništvo ter socialna država so nas zazibali v prijeten samozadostni in samozadovoljni sen, iz katerega smo izgnali svetopisemskega Boga in ga nadomestil z boginjo zabave, tabletami, psihoanalitikovim kavčem in drogami. Tak svet seveda ne rojeva niti toliko otrok, kot bi bilo potrebno za enostavno reprodukcijo. Malo stran pa obstaja svet z bistveno drugačno kulturo, ki ni izgnal svojega božanstva in se je zanj pripravljen v "svetem boju" z orožjem v roki zoperstaviti kilavi zahodni civilizaciji, ki ji je povrh vsega popolnoma zmanjkalo samozavesti. V takem svetu živimo danes, ni pa nujno, da tak tudi ostane.
Preroška beseda nas kliče, da pristopimo k Jakobovemu Bogu in se poučimo o njegovi besedi, jo sprejmemo in ponotranjimo. Mihej je napovedal, da se bo Božja besed širila iz Jeruzalemu po vsem svetu, kar se je začelo uresničevati v 1. stoletju, ko so apostoli raznesli po svetu veselo oznanilo odrešenja, ki ga je za nas zadobil naš Gospod Jezus Kristus. Beseda evangelija, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo, se širi med vsemi narodi, ljudstvi in jeziki. Svet danes zelo rad sanja o miru. A miru vseeno ni, ker ga svet ne išče na pravem mestu. Svet išče mir v samem sebi, a ga ne najde. Ne najde pa ga zato, ker ga ne premore, zato tavamo v začaranem krogu. Edino Bog je tisti, ki lahko zagotovi resnični večni mir, kar bo tudi storil, o čemer govori prerok Mihej, ko slikovito pravi, da bodo pripadniki Božjega ljudstva nekega dne prekovali bojno orožje v orodje, ki ga bodo uporabljali pri svojem vsakdanjem delu, in zaživeli v svetu brez strahu. Vinska trta in smokva simbolizirata tukaj in v vsej Stari zavezi mir in blaginjo, ki ju bo zagotovil Bog.
Za razliko od mnoštva bogov, ki jih imajo poganski narodi, gre Božje ljudstvo pod vodstvom svojega Kralja družno proti nebeškemu Jeruzalemu. Bog si je v vseh časih ohranjal sveti ostanek, tako v Mihejevem času, kakor danes in vodi svoje ljudstvo. Tako bo vse do konca časov, ko bo Bog vse v vsem (cf. 1Kor 15,28). Besede prerokov so se delno izpolnile v času Stare zaveze, delno ob prihodu Mesija, delno pa se bodo ob koncu časov.
Preroki so pripravljali takratno Božje ljudstvo na prvi Jezusov prihod. Cerkev danes pripravlja novozavezno Božje ljudstvo in na svet okoli sebe, na Jezusov drugi prihod. Takrat Kristus ne bo bo prišel na svet kot nemočen dojenček v betlehemskem hlevčku, ampak kot božanski Sodnik. On sam je povedal o sebi: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17.18) Tisti, ki dejansko veruje v Jezusa Kristusa, ne bo obsojen. Tak je že pripravljen na njegov drugi prihod, kdor pa ga noče imeti za odrešenika, ga bo imel za sodnika.
Si pripravljen na Jezusov drugi prihod? Če nisi, kaj čakaš?
Ni komentarjev:
Objavite komentar