Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: "Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela." Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: "Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena." Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: "Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila." In žena je bila od tiste ure rešena. Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, je govoril: "Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi." Oni pa so se mu posmehovali. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsem tistem kraju. (Mt 9, 18-26)
Dogodka iz Matejevega evangelija, ki ju lahko preberemo zgoraj, sta v ostalih sinoptičnih evangelijih, Markovem in Lukovem, opisana bolj na široko (Mr 5,21-43 in Lk 8,40-56). Marko in Luka nam tudi povesta, da je bil oblastnik, ki ga omenja Matej, pravzaprav načelnih shodnice, in da mu je bilo ime Jair.
Oba primera imata nekaj skupnega, to je vera. Tako načelnik shodnice kot anonimna ženska sta verovala, da Jezus more ozdraviti.
Toda še več. Jair je kot načelnik shodnice zagotovo užival precejšnje spoštovanje in vpliv v lokalnih judovskih krogih. S poklonom do tal (Marko in Luka omenjata, da je pokleknil - le tako se je pravzaprav lahko dejansko poklonil do tal) je Jezusu izkazal božansko čaščenje, in hkrati izrazil iskreno vero, da bo deklica živela, če bo Jezus nanjo položil roko.
Približno v istem času, ko se je Jezus pogovarjal z načelnikom shodnice, se je dotaknila roba Jezusove obleke ženska, ki je trpela za menstrualnimi težavami. Kot omenjata preostala sinoptika, je za zdravnike potrošila vsa sredstva, s katerimi se je preživljala. S stališča Mojzesove postave je bila ženska obredno nečista, zaradi česar je bila izključena iz družbenega in javnega verskega življenja (cf. 3Mz 15,25-28). To je bil tudi razlog, da se je skrivoma pritihotapila k Jezusu in se dotaknila roba njegove obleke. Skladno s postavo je s tem dotikom prešla nečistost tudi na Jezusa, toda Jezus je večji od vsake nečistosti, on je tisti, ki vsakogar, ki pristopi k njemu čisti od sleherne nečistosti. (cf. Mr 1,41).
Ko je Jezus prišel do mrtve oblastnikove hčere, jo je prijel za roko, s čimer se je glede na Mojzesovo postavo znova obredno onečistil (cf. 3Mz 22.4. 4Mz 19,11), toda Jezus je tisti, ki je nečistost premagal, kajti on je Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta (cf. Jn 1,29). On je prišel na svet, da nas očisti vse nečistosti.
Vera, ki sta jo premogla načelnik shodnice in žena, ki je krvavela, je bila nadnaravna. To pomeni, da je nista kar bi proizvedla sama iz sebe. Iz konteksta je razvidno, da ni šlo le za vero v ozdravljenje, ampak za nekaj, kar zlasti v Jairovem primeru ni imelo naravne osnove. Judje se niso klanjali pred ljudmi do tal. Poklon, ki ga je naredil Jair, pripada edino Bogu. Žalovalci, ki so bili navzoči v Jairovi hiši in jim je Jezus rekel, da deklica ni umrla, ampak da spi, so se posmehovali, ker niso verovali vanj. Jair pa je veroval, čeprav z naravnega zornega kota ni bilo nobenega razloga za upanje. Veroval je v Jezusovo božanskost in da zmore oživljati.
Jezusovo ozdravljanje in oživljanje ni le stvar preteklosti. On to dela še danes. Včasih koga ozdravi telesne bolezni. Toda telesna bolezen ni najhujši človekov problem. Naš največji problem je greh in iz njega izhajajoča duhovna smrt, ki ima za posledico večno pogubljenje. Jezus nas je prišel odrešit tega problema. To je sam lepo izrazil, ko je rekel nekemu judovskemu veljaku: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Jezus ni prišel na svet, da bi nas osrečeval z dobrimi nasveti, ampak da bi nas odrešil greha in večnega pogubljenja. Živel je brezgrešno življenje in v vsem izpolnil zahteve postave. Zaradi naših grehov je bil predan v smrt in s svojim vstajenjem potrdil, da je resnični Odrešenik. Kdor vanj veruje, se ne pogubi, ampak vstane iz duhovne smrti v novo življenje, ki mu zagotavlja življenje v prihodnjem veku, ko bo Bog vse prenovil in naredil novo nebo in novo zemljo (cf .Raz 21, 1 ss.).
Bogu hvala za ta čudoviti dar!
Ni komentarjev:
Objavite komentar