Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. 33 Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34 Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: "Efatá!" to je "Odpri se!" 35 In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36 Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali 37 in nadvse osupli so govorili: "Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo."
(Mr 7, 31-37)
Ozdravljenju gluhonemega, o katerem nam pripoveduje zgornji odlomek, se ni poleg Marka posvetil noben drug evangelist. Jezus je večinoma deloval znotraj tradicionalnega judovskega ozemlja, toda v Mr 7,24-31 ga srečamo na poganskem ozemlju, najprej v okolici Tira in Sidona (Mt 15,21 ss.), nato pa na območju Deseteromestja, ki je ležalo jugovzhodno od Galilejskega jezera in pretežno na levem bregu Jordana.
Jezus tega ozdravljenja ni izvedel javno, ampak je ozdravljenca odvedel na samo. Njegov cilj ni bil ni bilo izvajanje spektakla, ampak ozdravljenje človeka, oziroma, kot je napovedal Izaija: "Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa.Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal." (Iz 35,5.6) Za razliko od drugih ozdravljenj je Jezus tokrat uporabil fizično sredstvo. (v. 33).
Ko je bil gluhonemi ozdravljen, je Jezus naročil navzočim, naj o tem ne pripovedujejo naokrog, česar pa le-ti niso upoštevali. (v. 35.36) To je razumljivo, saj so bili ljudje osupli in so se spraševali, če ni prav on Mesija, saj je vendar vse "prav delal" in se je po njem izpolnjevalo tisto, kar smo malo prej prebrali v Izaiju. (cf. Mr 7,37. Iz 35,5.6.) Tu se poraja vprašanje, zakaj Jezus ni hotel, da ga razglašajo. Odgovor je na dlani, saj so si Judje predstavljali Mesija kot političnega osvoboditelja judovskega ljudstva izpod rimske zasedbe, v resnici pa je prišel On, ki bo končal svojo zemeljsko pot kot trpeči Mesija, ki ni nastopil kot politični voditelj, ampak kot "Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta." (Jn 1,29) Ozdravljenje gluhonemega ne izraža le Jezusove moči, ampak se sooča tudi z duhovno slepoto in gluhostjo njegovih učencev. Čudeži in ozdravljenja so seveda zbudili občudovanje in osuplost učencev, a le za kratek čas. Zato jim že malo pozneje reče: "Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? "Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite." (Mr 8, 17b.18a) Ravno zaradi njihove nepripravljenosti jim ni dovolil razglašati njegovih del. Podobne primere najdemo tudi drugod. (cf. Mr 1,44. Mt 8,4. 9,30 itn.)
Šele po njegovem vstajenju je bilo učencem dano popolno razumevanje tistega, kar je Jezus delal za časa svoje zemeljske službe. Šele tedaj jim je končno naročil, naj povedo vse, kar se je zgodilo. (cf. Lk 24,44-49)
Tudi danes imamo ljudi, med njimi take, ki se imajo za kristjane, ki vedo nekaj o Jezusu, morda celo obiskujejo verske obrede, po drugi strani pa nimajo gotovosti, da so odrešeni. Morda celo berejo Sveto pismo, toda v njem ne vidijo zagotovila za svojo odrešenost, ampak le črke in besede; morda poslušajo Božjo besedo, njeno razumevanje pa prepuščajo ljudem, za katere menijo, da so za to posebej kvalificirani.
Vsem tem želim, da bi se zavedli in sprejeli kot dejstvo, da je Jezus Kristus prišel na svet, da bi svet odrešil greha in večne smrti, ki je hujša kot telesna smrt in zagotovil večno življenje vsakomur, ki veruje vanj. Jezus je rekel gluhemu: "Odpri se!" in gluhi je ozdravel. Bog danes odpira ušesa duhovno gluhim in oči duhovno slepim ter jih po milosti rešuje kazni peklenske doline. Jezus je rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37) On je umrl za naše grehe in z vstajenjem od mrtvih dokazal, da je resnični in popolni Odrešenik. Vera v Gospoda Jezusa Kristusa in zanašanje nanj je črta ločnica med večno smrtjo in večnim življenjem, ki je neskončno pomembnejša od ozdravljenja od kake telesne hibe.
Ali veruješ vanj?
Jezus tega ozdravljenja ni izvedel javno, ampak je ozdravljenca odvedel na samo. Njegov cilj ni bil ni bilo izvajanje spektakla, ampak ozdravljenje človeka, oziroma, kot je napovedal Izaija: "Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa.Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal." (Iz 35,5.6) Za razliko od drugih ozdravljenj je Jezus tokrat uporabil fizično sredstvo. (v. 33).
Ko je bil gluhonemi ozdravljen, je Jezus naročil navzočim, naj o tem ne pripovedujejo naokrog, česar pa le-ti niso upoštevali. (v. 35.36) To je razumljivo, saj so bili ljudje osupli in so se spraševali, če ni prav on Mesija, saj je vendar vse "prav delal" in se je po njem izpolnjevalo tisto, kar smo malo prej prebrali v Izaiju. (cf. Mr 7,37. Iz 35,5.6.) Tu se poraja vprašanje, zakaj Jezus ni hotel, da ga razglašajo. Odgovor je na dlani, saj so si Judje predstavljali Mesija kot političnega osvoboditelja judovskega ljudstva izpod rimske zasedbe, v resnici pa je prišel On, ki bo končal svojo zemeljsko pot kot trpeči Mesija, ki ni nastopil kot politični voditelj, ampak kot "Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta." (Jn 1,29) Ozdravljenje gluhonemega ne izraža le Jezusove moči, ampak se sooča tudi z duhovno slepoto in gluhostjo njegovih učencev. Čudeži in ozdravljenja so seveda zbudili občudovanje in osuplost učencev, a le za kratek čas. Zato jim že malo pozneje reče: "Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? "Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite." (Mr 8, 17b.18a) Ravno zaradi njihove nepripravljenosti jim ni dovolil razglašati njegovih del. Podobne primere najdemo tudi drugod. (cf. Mr 1,44. Mt 8,4. 9,30 itn.)
Šele po njegovem vstajenju je bilo učencem dano popolno razumevanje tistega, kar je Jezus delal za časa svoje zemeljske službe. Šele tedaj jim je končno naročil, naj povedo vse, kar se je zgodilo. (cf. Lk 24,44-49)
Tudi danes imamo ljudi, med njimi take, ki se imajo za kristjane, ki vedo nekaj o Jezusu, morda celo obiskujejo verske obrede, po drugi strani pa nimajo gotovosti, da so odrešeni. Morda celo berejo Sveto pismo, toda v njem ne vidijo zagotovila za svojo odrešenost, ampak le črke in besede; morda poslušajo Božjo besedo, njeno razumevanje pa prepuščajo ljudem, za katere menijo, da so za to posebej kvalificirani.
Vsem tem želim, da bi se zavedli in sprejeli kot dejstvo, da je Jezus Kristus prišel na svet, da bi svet odrešil greha in večne smrti, ki je hujša kot telesna smrt in zagotovil večno življenje vsakomur, ki veruje vanj. Jezus je rekel gluhemu: "Odpri se!" in gluhi je ozdravel. Bog danes odpira ušesa duhovno gluhim in oči duhovno slepim ter jih po milosti rešuje kazni peklenske doline. Jezus je rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37) On je umrl za naše grehe in z vstajenjem od mrtvih dokazal, da je resnični in popolni Odrešenik. Vera v Gospoda Jezusa Kristusa in zanašanje nanj je črta ločnica med večno smrtjo in večnim življenjem, ki je neskončno pomembnejša od ozdravljenja od kake telesne hibe.
Ali veruješ vanj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar