Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. 12 Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. 13 Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: "Ne jokaj!" 14 Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: "Mladenič, rečem ti: Vstani!" 15 Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. 16 Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: "Velik prerok je vstal med nami" in "Bog je obiskal svoje ljudstvo." 17 Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici. (Lk 7,11-17)
Mestece Nain bi najbrž ostal še en od vseh pozabljen kraj na svetovnem zemljevidu, če ne bi Jezus v njem obudil od mrtvih mladeniča, edinega sina neke vdove.
Jezus se za to dejanje ni odločil zato, da bi postal še bolj slaven, ampak preprosto zato, ker se mu je mati smilila. Tudi vzhičenost prisotnih, ko je naš Gospod obudil mladeniča, se ni kaj prida dotaknila, kar lahko sklepamo iz pripovedovanja evangelista, ki nato v svoji pripovedi na hitro preide na drugo temo.
O obujenem mladeniču in vdovi v nadaljevanju ni več govora. Tudi on je moral, enako kot Lazar (cf. Jn 11,1-45), nekega dne spet umreti. Ne vemo niti tega, kar lahko sicer z gotovostjo trdimo o Jezusovem prijatelju Lazarju, katere vrste večnosti je bil deležen mladenič po svoji telesni smrti. Gospod Jezus Kristus je rekel o sebi: "Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl." (Jn 11,25.26) Če je mladi mož pozneje umrl, ne da bi bil odrešen, je bilo zanj osebno njegovo prvo obujenje od mrtvih zaman in je zapadel strašni sodbi, enako kot mnogi drugi.
Po drugi strani smemo, glede na to, da so on in pogrebci razumeli in začutili, da je Bog obiskal svoje ljudstvo, sklepati, da je mladenič med odrešenimi. Vera v Jezusa Kristusa ter zanašanje nanj je tanek prag, obenem pa usodna ločnica, ki deli tiste, ki so odrešeni od tistih, ki gredo v pogubo.
Na kateri strani te ločnice stojiš? Kakorkoli, ne glede na vse skupaj, zaenkrat še obstaja rešitev zate: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)
Ni komentarjev:
Objavite komentar