Presojanje

Imejte nas vendar za Kristusove služabnike, za oskrbnike Božjih skrivnosti. 2 Seveda se od oskrbnikov zahteva, da so zanesljivi. 3 Meni pa je prav malo mar, če meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče. Seveda pa tudi jaz ne sodim sebi. 4 Ne zavedam se sicer nobene krivde. Vendar zato še nisem opravičen. Sodi mi namreč Gospod. 5 Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje.     (1Kor 4,1-5)

Korintska cerkev je bila na samem začetku krščanstva manj zgledna, kot bi človek pričakoval. Bila je precej težavna. Enega od vzrokov problemov in težav je predstavljala razdeljenost vernikov na  frakcije: eni so se imeli za Pavlove, drugi za Petrove, tretji za Apolove, spet nekateri za Kristusove, kar je v cerkvi zagotovo povzročalo neprijetna trenja  (cf. 1Kor 1,12.13).

Prvo dejstvo, ki ga poudarja Pavel  v zgornjem odlomku (cf.1Kor 4, 1) je, da so vsi apostoli samo služabniki enega in istega Kristusa ter oskrbniki Božjih skrivnosti. Med Božje skrivnosti pa (po vsej verjetnosti) ne sodi le evangelij, temveč vse tisto, česar ljudje ne morejo razumeti po naravni poti, ampak jim mora biti milostno razodeto od Boga; ravno te skrivnosti  jim pojasnjuje apostol Pavel.

Druga stvar, o kateri pripoveduje Pavel v našem odlomku, je to, da morajo biti oskrbniki Božjih skrivnosti zanesljivi ljudje. Res je sicer, da je Bog izbral za apostole navadne ljudi z mnogimi človeškimi pomanjkljivostmi in slabostmi, toda bili so zanesljivi.

Tretjič, Pavla ne zanima, kako ga sodijo nekateri posamezniki, torej pripadniki različnih frakcij v korintski cerkvi. Zanj ni merodajna niti  sodba ljudi okrog njega niti njegova lastna sodba, saj nezavedanje krivde še ni dokaz za opravičenost (v. 4). Gospod je edini, ki lahko sodi, kaj se bo  na dan sodbe tudi dejansko zgodilo. 

Tu seveda ne gre za to, da kristjani ne bi smeli soditi o nobeni stvari na svetu, ampak za to, naj nezreli kristjani ne presojajo stvari, za katere niso pristojni. Korintski kristjani pa so na mnogih področjih kazali znake nezrelosti, ki so jo maskirali s superduhovnostjo. Ravno ta je znak nezrelosti kristjanov.