Znamenje, ki se mu nasprotuje

Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, 24 in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.

25 Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 26 In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. 27 V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, 28 ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:

29 "Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika

po svoji besedi v miru,

30 kajti moje oči so videle tvojo rešitev,

31 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev:

32 luč v razodetje poganom

in slavo Izraela, tvojega ljudstva"

33 Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34 Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, 35 in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src."

36 Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, 37 nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38 Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema. 

39 Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. 40 Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.    (Lk 2, 22-40)

Naš Gospod je prišel zato na svet, da bi izpolnil celotno postavo (cf. Mt 5,17).  To je izvršil namesto nas ljudi, ki tega nismo zmožni.  Jožef in Marija sta ga torej, skladno z določili,  štirideseti dan po rojstvu prinesla v jeruzalemski tempelj in ga kot prvorojenca posvetila Bogu (cf. 2Mz 13,1. 3Mz 12,1-8).

 

V ta dogodek sta vključeni tudi dve zanimivi osebi, starec Simeon in prerokinja Ana.Oba sta v novorojenem otroku prepoznala Mesija - Odrešenika in se ob tem nadvse razveselila. Simeon pa je sporočil Mariji tudi neprijetne novice, saj ji je povedal, kaj čaka njenega otroka v prihodnosti:  "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje." (Lk 2, 34) V starejšem protestantskem prevodu (CHR) beremo:  "Znamenje, kateremu se bo nasprotovalo."  

 

Danes se mnogi kristjani čudijo, od kod prihaja toliko nasprotovanja, ponavadi že prav peklenskega, od kod toliko laži, podtikanj in zlobe, kot da se je odprl sam pekel. Toda, če dobro premislimo, ni to nič nenavadnega, kajti Jezus Kristus je semeion antilegomenon, znamenje, kateremu se nasprotuje. In to je logika, po kateri komunicira in deluje ta svet. Svet se ne spreminja, vedno deluje po tej logiki, čeprav pri tem spreminja oblike in metode. Za nas je Jezus Kristus Bog in Odrešenik, za tiste zunaj pa "kamen spotike in skala pohujšanja. Ker niso pokorni besedi, se spotikajo; in prav za to so bili postavljeni." (1Pt 2,8 ). Prav nesmiselno bi bilo pričakovati, da nam bodo vsi ploskali, saj tudi našemu Gospodu niso, enako niso ploskali prvim kristjanom, niti vsem pravim kristjanom v zgodovini. Svet gre ves čas konstantno po svojem tiru in ima logiko, ki je drugačna od Božje logike. Jezus je rekel apostolom in po njih kristjanom vseh časov: "Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: 'Služabnik ni večji kot njegov gospodar.' Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše." (Jn 15,20) Svojim učencem na tem svetu torej ni obljubil mirnega in lagodnega življenja povprečnih prebivalcev zemeljske oble, ki obdelujejo svoj vrtiček in  uživajo v družinskem krogu, ampak razburkano življenje na valovih preganjanj in sramotenja. Preganjanja seveda niso pravilo, niso pa niti izjema. Vse je odvisno od tega, v katerem delu sveta kdo živi. In tako je bilo vedno. Bogu moramo biti hvaležni, ker nas tukaj zaenkrat (še) nihče ne preganja, toda to se lahko čez noč spremeni. Glede tega se lahko poučimo na zgledih iz zahodnega sveta. 

V državah, kot so Velika Britanija, Združene države, Nemčija, Švedska itn. so nekateri kristjani, ki niso govorili in delovali v skladu s predpisanim tokom   politične korektnosti, že  doživeli srečanje bližnje vrste s policijo in pravosodnimi organi. Pa ne le s temi, ampak določeni tudi z organi svojih liberalnih denominacij, ki verujejo v vse in nič. Nobenega razloga ni, da se ne bi moglo kaj takega nekega dne zgoditi tudi pri nas. Sporadični in osamljeni pozivi k preganjanju že nekaj časa obstajajo tudi pri nas, a zaenkrat je videti, kot da so še zelo daleč od uradnega žegna s strani oblasti.  A se nikoli ne ve, kajti nobena oblast ne traja večno, poleg tega postajajo nosilci raznih modnih idej, s katerimi  spodkopavajo Božji moralni red, vse od spola, do zakonske zveze in družine, vedno bolj (pre)drzni. 

 

Ali smo pripravljeni tukaj in zdaj živeti kot prinašalci znamenja, ki se mu nasprotuje, a brez samopomilovanja? To vsekakor moramo biti, saj nas Božja beseda preko apostola nagovarja: "Lepo živite med pogani, tako da bodo, čeprav vas zdaj obrekujejo kot hudodelce, sprevideli vaša dobra dela in slavili Boga na dan obiskanja. Bog namreč hoče, da delate dobro in tako utišate nevednost nespametnih." (1Pt 2,12.15)  Naj nam te spodbudne Petrove besede preidejo v meso in kri!