V Rimu pravijo, da postane v primeru odsotnosti cerkvenega učiteljstva ali magisterija vsakdo svoj papež in si lahko nauk razlaga po svoje. Seveda je treba priznati, da ta nevarnost obstaja, posledica tega pa so mnoge protestantske denominacije. Toda razlike med temi denominacijami sploh niso tako usodne, kot pravijo papežniki. Problem so razne svobodne skupnosti, ki nimajo nekega konsistentnega nauka, ali take, ki imajo kakšnega "preroškega" začetnika ali začetnico.
Dejanski problem znotraj protestantizma je modernizem ali liberalizem, to je tolmačenje verskega nauka v slogu Zeitgeista ali duha časa. V Rimu glede tega rahlo zaostajajo, vendar se zelo trudijo, da bi ažurirali korak z duhom časa, čemur rečemo tudi aggiornamento. Aktualni rimski škof g. Bergoglio, alias papež Frančišek, vsake toliko nastopi s kakšno cvetko, ki je v popolnem nasprotju s Svetim pismom, izročilom in dosedanjim naukom cerkvenega učiteljstva. Temu vsakič sledi pojasnjevanje vatikanskih piarjev, "kaj je hotel pesnik (oziroma g. Bergoglio) izraziti s svojimi besedami". Najnovejša taka cvetka je izjava Fiducia supplicans, ki jo je izdal prefekt dikasterija za verski nauk, g. Victor Manuel Fernández, podpisal pa sam g. Jorge Mario Bergoglio, alias papež Frančišek. Gre za blagoslavljanje parov, ki živijo v s cerkvenega stališča neurejenem odnosu, med katere sodijo tudi istospolni pari. Pri tem naj ne bi šlo za blagoslov razmerja, oziroma greha, ampak za blagoslov posameznikov, sam blagoslov naj tudi ne bi imel nobenih zakramentalnih posledic. Odgovorni trdijo, da se ni s tem uradni nauk rimske cerkve v zvezi z zakonsko zvezo čisto nič spremenil, le en tak manjši blagoslovček so dodali. Na prvi pogled to mogoče drži, toda zakaj je potem izjava Fiducia supplicans požela tolikšno odobravanje brezbožnega sveta, a tudi modernističnih rimskokatoliških škofov? Tistim, ki spremljamo dogajanje v liberalnih protestantskih denominacijah, je jasno, da zatrjevanje, kako "se nauk cerkve v bistvu ni spremenil, le nekaj malega smo dodali" ne drži vode. Slabe prakse vedno kvarijo doktrino.
Papežniški kritiki reformacije so z g. Bergogliem naleteli na mino. Po njihovem papež ne more učiti krivih naukov, niti ga ni mogoče s tem v zvezi tožiti in soditi. Zato je najboljši odgovor na očitek, da brez cerkvenega učiteljstva vsakdo postane svoj lastni papež, naslednji: "Fiducia supplicans!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar