Potni list v nebesa za vse narode

 Epifanija ali praznik Gospodovega razglašenja je eden najstarejših krščanskih praznikov. Na ta dan so se nekoč spominjali dogodkov Jezusovega življenja od rojstva do krsta. Kasneje so iz praktičnih razlogov to dogajanje razdelili na več prazničnih dni, le nekatere orientalne cerkve so ostale pri starem.  Zahodno krščanstvo se na ta dan spominja prihoda modrih, tisto na vzhodu pa Jezusovega krsta v Jordanu. 

Prihod modrijanov z vzhoda k Jezusu sta ljudska domišljija in izročilo preoblikovala po svoje, od tod pri nas  govorjenje o "svetih treh kraljih", čeprav v resnici ni šlo za kralje, ne vemo pa niti njihovega števila. Število tri najbrž izhaja od tod, ker so Jezusu prinesli zlata, kadila in mire (cf. Mt 2,11). Ljudsko izročilo jim je celo nadelo imena: Gašper, Melhior (Miha) in Boltežar. Še bolj zanimiva stvar je, da naj bi v kölnski katedrali hranili njihove relikvije.  V naših krajih je navada, da na ta dan dodajajo v jaslice kipce treh kraljev, kar je zgodovinsko netočno, saj je Jezus ob obisku modrih štel že kakšni dve leti, njegova družina pa ni stanovala v hlevu, ampak v hiši.

Poglejmo si, kdo so sploh bili Jezusovi nenavadni in skrivnostni obiskovalci.  V evangeliju se  imenujejo magoi,  kar bi lahko pomenilo perzijske in babilonske svečenike ter strokovnjake za astrologijo, razlago sanj, magijo, razlago svetih besedil in podobno. Ker so bili v stiku z judovsko diasporo, ki je bila prisotna daleč proti vzhodu, so bili dodobra seznanjeni z mesijanskimi prerokbami, zato so ob pojavitvi nenavadnega nebesnega pojava ki je omenjen kot zvezda, šli iskat novorojenega judovskega kralja (cf. Mt 2,1.2).

Opis srečanja magov z Jezusom je zelo skromen: "Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire." (Mt 2,11) Malo verjetno je, da so se modri v polnosti zavedali božanskosti otroka, ki so ga videli. Kljub temu je to, kar so delali ti tujci, primerno in ustrezno. Darovi, ki so jih prinesli, so potem zagotovo prišli prav sveti družini, ko je morala zaradi Herodovega morilskega besnenja zbežati v Egipt.

Ob prihodu magov se je Jezus prvič razodel, ne le kot odrešenik Judov, ampak tudi poganov. Iz obojih je naredil eno sveto ljudstvo. Zato pomeni praznik Gospodovega razglašenja  dobro novico za vse. Kristus je prišel na svet odrešit grešnike "iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov". (Raz 7,9) Vsem tistim, ki vanj zaupajo in se zanašajo na njegovo na križu dokončano delo, je priskrbel in zagotavlja večno zveličanje v Božjem kraljestvu. To zveličanje nikomur ne pripada po rojstvu, rasi, narodnosti, verski, državni ali razredni pripadnosti, ampak edino po neskončni Božji milosti. Jezus Kristus je edini potni list v nebesa za vse narode. To je pravo sporočilo praznika razglašenja.