O Jezusu nikoli preveč

Nikoli ni noben človek preveč premišljeval o Jezusu. 

~ J. C. Ryle

Priznanje grehov

 Namen priznanja grehov ni v tem, da bi nas to naredilo bedne, ker bi nas spominjalo na to, kako veliki grešniki smo. Namen je v tem, da bi se spominjali, kako velikega Odrešenika imamo.

~ Iain M. Duguid

Dve vrsti modrosti

Kdo med vami je moder in razumen? Z lepim življenjem naj pokaže svoja dela v krotkosti modrosti. 14 Če pa imate v srcu grenko nevoščljivost in prepirljivost, se nikar ne hvalíte in ne lažite proti resnici. 15 Ta modrost ne prihaja od zgoraj, temveč je zemska, duševna, demonska. 16 Kjer sta namreč nevoščljivost in prepirljivost, tam je nered in vsakršno zlo. 17 Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez razločevanja in hinavščine. 18 In sad pravičnosti se seje v miru tistim, ki delajo za mir.  (Jak 3,13-18)

Jakob je bil zelo praktičen človek. Tistim, ki so se zanašali le na vero, pa te vere niso potrjevali s svojimi deli, je rekel, da je vera brez del mrtva (cf. Jk 2,26). V zgornjem tekstu pa je pokazal, da se prava modrost odraža skozi pobožno življenje. 

Za Jakoba modrost ne pomeni le nekaj čisto intelektualnega, ampak tudi nekaj, kar se odraža v človekovem obnašanju. Krotkost je bila za Grke znak šibkosti, toda Jezus jo je povzdignil v kardinalno krepost (cf. Mt 5,5). Krotkost ne izhaja iz strahopetnosti ali pasivnosti, ampak iz zaupanja v Boga, zato je popolnoma prosta bolestnega samodokazovanja. 

Grenka nevoščljivost in prepirljivost sta v popolnem nasprotju z resnično modrostjo, za katero je značilna krotkost. Vodita namreč v delitve in strankarstvo, preko česar si hočejo posamezniki zagotoviti vodstvo in prestiž. Te vrste modrost je zemska, duševna in demonska, kot piše v 15. vrstici. Zaporedje pridevnikov ni naključno, saj gre od slabega k najslabšemu. Gre za vedenje, ki je posvetnjaško, čutno in nasprotno od duhovnega in ima izvor v kozmičnih silah teme. Posledici takšne satansko gnane  "modrosti" sta prepir in zlo. V sodobnem svetu je tega ogromno, za kar verjetno ne potrebujem dokazov,  dovolj je že, če poslušamo radijska ali televizijska poročila. 

Tej vrsti "modrosti" Jakob zoperstavlja modrost, ki je od zgoraj, ki ustvarja karakterne lastnosti, ki si jih vsi želimo. Primarna krepost je tu čistost, miroljubnost je čisto nasprotje prepirljivosti in neredu, ki ga le-ta prinaša. Prizanesljivost je  krepost, s katero kažemo spoštovanje do občutkov drugih. Imamo dve ušesi in samo ena usta, kar pomeni, da je prav, da smo dovzetni do tistega, kar nam povedo drugi. Modra oseba ne skopari z usmiljenjem, ampak v obilju izkazuje usmiljenje. Je tudi nepristranska in iskrena, ne dela razlik in ne zavaja. Sad vsega tega je mir. 

To je videti tako lepo in idealno, kot kupola Gospejine cerkve v Dresdnu, ki jo vidite na fotografiji. Res je. Tega se je zagotovo zavedal tudi Jakob, ko je pisal svoje pismo. Zato nas na drugem mestu spodbuja:  "Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava." (Jak 1,5.6). Modrost pač ne pade iz nebes kot zrela hruška, ampak je treba zanjo prositi. Vsakič znova. 

Božji ideal je bil vedno popolnost, cerkev pa je skupnost opravičenih grešnikov. Zato je kesanje vsakdanji pojav v življenju kristjana. Sv. Janez piše: "Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.  Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen."  (1Jn 1,8.9) Ob vseh  padcih in neuspehih, pa tudi uspehih, si moramo vsakič znova  oznaniti evangelij, v katerem naš Gospod pravi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Jezus rešuje!

Glej na Kristusa, ne nase!

Ko pogledam nase, ne vidim, kako bi lahko bil odrešen. Toda, ko pogledam na Kristusa, ne vidim, kako bi lahko bil pogubljen. 

~ Martin Luther

Hoja za Kristusom

Jezusu ni nihče stal ob strani. Morda tudi tebi ne bo nihče stal ob strani. Takšno življenje je samotno, a temu navkljub veličastno. 

~ Leonard Ravenhill

Teocentrični pristop k zgodovini

Je zgodovina le veda o mrtvih, ki mučijo žive, ali še kaj več?  Tukaj gre za veliko, veliko več. Bog na različnih mestih v svoji besedi  spodbuja Božje ljudstvo, naj se spominja dogodkov iz prejšnjih dni.  Vzemimo le tri primere: "Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in te je Gospod, tvoj Bog, od tam izpeljal z močno roko in z iztegnjenim laktom!" (5Mz 5,15a)   "Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi jezil Gospoda, svojega Boga!" (5Mz 9,7a) "Spominjajte se prejšnjih reči, iz davnine, kajti jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz." (Iz 46,9) Torej lahko rečemo, da je Bog Bog zgodovinskega spomina.  Toda to še  ni vse... 

O tej tematiki pripoveduje dr. Vern Poythress v pogovoru z dr. Camdenom Buceyem v zgornjem videu.

V noči na 24. avgust 1572 (šentjernejska noč)

Vir slike: Wikipedia

Rimski škof Gregor XIII. (Ugo Boncampagni) je pri nas najbolj znan po tem, da je leta 1582 uvedel izboljšani koledar, ki se po njem imenuje gregorijanski. Desetletje pred tem je dal isti cerkveni dostojanstvenik skovati posebno spominsko medaljo. Na averzu je njegova podoba, na kateri se je kot papež kitil s starorimsko  titulo poganskega velikega svečenika (pontifex maximus), na reverzu pa je podoba angela maščevalca, ki gre z mečem v desnici in s križem v levici nad "krivoverske" hugenote. Gre namreč za spominsko medaljo, ki jo je dal omenjeni rimski pontifex narediti v spomin na pokol hugenotov, o čemer priča tudi napis na reverzu: UGONOTTORUM STRAGES 1572.

Več v prispevku "Šentjernejska zgodba z medalje zmajskega papeža" na tej povezavi >> 

Pot do napolnitve s Kristusovim veseljem

Hranjenje našega uma s Kristusovo besedo je ključnega pomena za to,  da bi bila naša srca napolnjena s Kristusovim veseljem.

~Sinclair Ferguson

Dvojni državljani

Dejstvo, da je naša domovina v nebesih,  bi moralo iz nas narediti boljše državljane na zemlji, ne glede na obliko vladavine, pod katero živimo.

~ Warren Wiersbe