Ljubi svojega bližnjega

Ko je ob neki priložnosti nek učitelj postave vprašal Jezus: »Kdo je moj bližnji?« (Lk 10,29) je morda pričakoval, da mu bo Jezus zdrdral kako definicijo bližnjega, zlasti še, ker je hotel s tem vprašanjem, kot poroča Luka, opravičiti sebe (prim. Lk 12,29). Sveto pismo nam ne poroča, v čem je šlo pri tem opravičevanju sebe; glede na priliko, ki jo je nato povedal Jezus, je šlo najbrž za to, da je učitelj štel za svoje bližnje le določen krog ljudi. Jezus mu ni podal definicije bližnjega, ampak mu je povedal priliko o usmiljenem Samarijanu (Lk 10,30-36). V priliki nastopajo tri osebe, od katerih pripadata dve tedanjemu judovskemu vladajočemu in uglednemu sloju (duhovnik, levit), tretja oseba, Samarijan, pa ljudstvu, ki so ga tedanji Judje močno zaničevali. In ravno ta tretji se je izkazal s svojo človekoljubnostjo, kar je moral na koncu priznati tudi učitelj postave. Ko mu je Jezus zastavil vprašanje: »Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« (v. 36) mu ni preostalo drugega, kot da prizna: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« Jezus je izkoristil priznanje in mu odgovoril: »Pojdi in ti delaj prav tako!« (v. 37)

Zapoved »Ljubi svojega bližnjega« pa se ne pojavlja samo v Novi zavezi. Najdemo jo že Stari zavezi, v 3Mz 19,18: »Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem GOSPOD.« Na temelju te povedi (ko omenja sinove svojega ljudstva) bi lahko sklepali, da je ta zapoved omejena le na pripadnike izraelskega ljudstva, a ni tako. V istem poglavju iste knjige se pojavlja še ena zapoved, ki pravzaprav smiselno dopolnjuje pomen 3Mz 19,18 in se glasi: »Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe.« (v. 34). Učitelj postave (kaj pa je 3Mz drugega kot postava?) bi to moral vedeti, pa ni.
Včeraj sem nekje našel trditev, da bi morali kristjani, če upoštevajo zapoved »Ljubi svojega bližnjega,« pustiti, da bližnji počnejo, karkoli se jim zazdi prav. Ampak ta zapoved ne pomeni tega. Danes se ljudem zdi marsikaj prav, čeprav vedo, da je to v nasprotju z Božjo besedo. Ampak, koga sploh to zanima? Kakorkoli, kristjani moramo biti kamen spotike, sicer ne bi bili to, kar pravimo, da smo. Zapovedano nam je namreč: »Odkrito posvári svojega bližnjega, da si zaradi njega ne nakoplješ greha!« (3Mz 19,17b) Vse ostalo prepuščamo Bogu in njegovi volji.

Zakaj je ta zapoved tako pomembna? Apostol Pavel pravi, da je v tej zapovedi izpolnjena celotna postava (prim. Gal 5,14), apostol Jakob pa imenuje to zapoved, očitno zaradi njene vseobsežnosti, kraljevska postava (prim. Jk 2,8). Pavel pravi na drugem mestu: »Kajti zapovedi Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne kradi! Ne požêli! pa tudi vse druge zapovedi so obsežene v besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Rim 13,9) Kdor resnično ljubi svojega bližnjega, mu za bližnjega ni vseeno, najsi gre za njegov materialni, ali pa duhovni blagor.

Opomba: Vsi svetopisemski navedki so vzeti iz SSP.