Belgijska ali Nizozemska veroizpoved se imenuje po domovini nastanka. 
Napisal jo je Guido de Brès (1523-1567), doma iz Monsa, v takratni Nizozemski, ki je zajemala današnjo Belgijo, Nizozemsko in delček današnje severne Francije, bila pa je pod špansko oblastjo. Pri delu so mu pomagali Adrien de Saravia, profesor teologije v Leidenu, pozneje v Cambridgeu, H. Modetus, ki je bil nekaj časa kaplan Viljema Oranskega in G. W. Ingen. Besedilo je revidiral Junius de Bourges (1545-1602), ki je bil pastor valonske skupnosti v Antwerpnu, kasneje pa profesor v Leidenu. Veroizpoved je bila iz francoščine prevedena v nizozemščino, nemščino in latinščino. Ker so tedaj celotnemu območju španske Nizozemske v latinščini rekli Belgija, se latinski prevod imenuje Confessio Belgica. Pojavlja pa se tudi ime Nizozemska veroizpoved. Veroizpoved je nastala med krvavim preganjanjem nizozemskih protestantov s strani španskega kralja Filipa II. Z njo so hoteli kralju dokazati, da reformirani kristjani niso nikakršni heretiki in puntarji proti državi, zato so mu celo poslali en izvod te veroizpovedi. Kralj seveda ni popustil in preganjanje s strani inkvizicije se je nadaljevalo. Kmalu je postal žrtev preganjanja tudi Guido de Brès. Padel je v roke inkvizicije in bil leta 1567 obešen v Valenciennesu.
Belgijsko veroizpoved so skrbno pregledali na dordrechtski sinodi leta 1618-1619 in jo uvrstili med normativne spise reformirane cerkve.
Napisal jo je Guido de Brès (1523-1567), doma iz Monsa, v takratni Nizozemski, ki je zajemala današnjo Belgijo, Nizozemsko in delček današnje severne Francije, bila pa je pod špansko oblastjo. Pri delu so mu pomagali Adrien de Saravia, profesor teologije v Leidenu, pozneje v Cambridgeu, H. Modetus, ki je bil nekaj časa kaplan Viljema Oranskega in G. W. Ingen. Besedilo je revidiral Junius de Bourges (1545-1602), ki je bil pastor valonske skupnosti v Antwerpnu, kasneje pa profesor v Leidenu. Veroizpoved je bila iz francoščine prevedena v nizozemščino, nemščino in latinščino. Ker so tedaj celotnemu območju španske Nizozemske v latinščini rekli Belgija, se latinski prevod imenuje Confessio Belgica. Pojavlja pa se tudi ime Nizozemska veroizpoved. Veroizpoved je nastala med krvavim preganjanjem nizozemskih protestantov s strani španskega kralja Filipa II. Z njo so hoteli kralju dokazati, da reformirani kristjani niso nikakršni heretiki in puntarji proti državi, zato so mu celo poslali en izvod te veroizpovedi. Kralj seveda ni popustil in preganjanje s strani inkvizicije se je nadaljevalo. Kmalu je postal žrtev preganjanja tudi Guido de Brès. Padel je v roke inkvizicije in bil leta 1567 obešen v Valenciennesu.Belgijsko veroizpoved so skrbno pregledali na dordrechtski sinodi leta 1618-1619 in jo uvrstili med normativne spise reformirane cerkve.
http://kingsgarden.org/Wallonia/ConfessionWallonne/ConfessionWallonne.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Belgic_Confession
http://fr.wikipedia.org/wiki/Confessio_Belgica
http://de.wikipedia.org/wiki/Niederl%C3%A4ndisches_Glaubensbekenntnis
http://en.wikipedia.org/wiki/Guido_de_Bres
Ni komentarjev:
Objavite komentar