Kajti i Judje zahtevajo znamenj, i Grki iščejo modrosti. Mi pa oznanjujemo Kristusa na križ razpetega, Judom resda pohujšanje, poganom pa neumnost, ali tistim, ki so poklicani, i Judom i Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. (1Kor 1, 22-24 CHR)"Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu." (Gal 6,14 SSP)
Kriterij, po katerem spoznamo krščanski narobe-svet, prihaja s križanim Kraljem popolnoma do izraza. Kar je v svetu na vrhu, je pri Bogu na tleh in obratno. Kralji tega sveta ne kraljujejo s križa. Lahko si obesijo križ okoli vratu, ampak križi, ki jih nosijo okoli vratu kralji tega sveta, so relativno lahki, zlati in dragoceni. So stvar prestiža, ne sramote. Križ, ki ga je izbral Kralj kraljev in Gospod gospodov, pa je mučilno orodje in simbol sramote, ponižanja in razčlovečenja. Ampak on je izbral sramoto, da bi izničil vsako pozemsko in demonsko visokost. Orodje sramote in razčlovečenja je tako postalo simbol in, kar je še bolj pomembno, orodje zveličanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar