30. april 2009

Zollitsch in evangelij

Teološka poljubnost že dolgo ni več značilna le za nekatere protestantske denominacije, oziroma za njihove dele. V teh dneh lahko preberemo in celo slišimo, da se podobne stvari dogajajo tudi pri tistih, ki protestantom ves čas očitajo pomanjkljivo organizacijsko enotnost, zlasti zavračanje domnevnega prvenstva rimskega škofa.

Nadškof Zollitsch ni kdorkoli. Rodil se je v nemški družini v Bački (danes Srbija). Kot folksdojčerski otrok je moral po drugi svetovni vojni v pregnanstvo v Nemčijo, kjer je naredil lepo kariero v RKC. Postal je freiburški nadškof in je trenutno predsednik nemške škofovske konference.

V prigodnem intervjuju ob velikem petku za TV oddajo Horizonte je dal nadvse čudno izjavo, v kateri je zanikal Kristusovo žrtveno smrt na križu, češ, da "Kristus ni umrl za grehe ljudi, kot da bi Bog priskrbel žrtveni dar v smislu grešnega kozla." Kristus naj bi daroval le soridarnost do ubogih in trpečih! Kakorkoli, to je zelo daleč od evangelija, in to celo od razredčenega, zatemnjenega, zakajenega in zamegljenega evangelija, kot ga ponuja rimska cerkev.

Rimska cerkev ob vsej svetniški, mariolatristični in papistični megli uradno še vedno verjame v dejstvo, da se je Jezus Kristus žrtvoval za grehe ljudi. Tako najdemo v KKC- Kompendiju zelo jasno napisano: "Jezus je svobodno daroval svoje življenje v spravno daritev, se pravi, da je popravil naše krivde in zadostil zanje s popolno pokorščino svoje ljubezni vse do smrti. Ta "ljubezen do konca" (Jn 13,1) Božjega Sina spravi z Očetom vse človeštvo. Kristusova velikonočna daritev torej na edinstven, popoln in dokončen način odkupi vse ljudi in jim odpre občestvo z Bogom. " (KKC - Kompendij, 122) Kar pravi Zollitsch je torej v nasprotju z naukom njegove cerkve.

Zagotovo pa je tisto, kar govori nadškof Zollitsch v prvi vrsti v nasprotju z naukom Svetega pisma, ki med drugim pravi: "On [Kristus, op. Diz.] je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le naše, temveč tudi za ves svet." (1Jn 2, 2 SSP). Avtor pisma Hebrejcem pa piše, da je Jezus Kristus tak veliki duhovnik, "ki mu ni treba kakor vélikim duhovnikom dan za dnem žrtvovati najprej za svoje grehe in nato za grehe ljudstva. To je namreč storil enkrat za vselej, ko je daroval sam sebe." (Heb 7,27 SSP)

Nikjer ne pravi, da je daroval solidarnost, ampak sam sebe in to za dobrobit svojega ljudstva. Ravno v tem je bistvo evangelija!




Ni komentarjev: