Če pogledamo v Heidelberški katekizem, kaj pravi o Svetem Duhu, bomo najprej ugotovili, da se na tretjo Božjo osebo nanaša eno samo vprašanje (53.), kateremu sledi lakoničen odgovor:
Kaj veruješ o Svetem Duhu?
Prvič, da je tudi večni Bog z Očetom in Sinom (1 Mz 1,2; Iz 48,16; 1 Kor 3,16; 6,19; Apd 5,3). Drugič, da je dan tudi meni (Mt 28,19; 2 Kor 1,21) ter me na podlagi prave vere naredi deležnika Kristusa in vseh njegovih dobrih del (Gal 3,14; 1 Pt 1,2; 1 Kor 6,17), me tolaži (Apd 9,31) in ostane vedno z menoj (Jn 14,16; 1 Pt 4,14).
V svojem pogovoru z Nikodemom je Jezus rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« (Jn 3,5) S tem je poudaril vlogo Svetega Duha pri novem rojstvu kristjana. Novo rojstvo je delo Svetega Duha v izvoljenih, oziroma, kot je rečeno v Dordrechtskih kanonih: »Izvoljene, ki po naravi niso niti boljši niti zaslužnejši od drugih, ampak z njimi soudeleženi v isti bedi, je Bog določil, da jih izroči Kristusu, da bi bili po njem odrešeni; z učinkujočim klicem jih je poklical ter jih s svojo besedo in Duhom pritegnil v občestvo s Kristusom, da bi dobili pravo vero, opravičenje in posvečenje.« (I. pogl., 7. člen. Poudaril Dizma) Apostol Pavel pa pravi: »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti.« (Rim 8,1.2) Novo rojstvo, ki nam ga je daroval Bog nas je torej osvobodilo stare postave greha in večne smrti, ki smo ji bili podvrženi s svojim naravnim rojstvom.
Novemu rojstvu pa sledi življenje po Duhu. Z novim rojstvom smo namreč dobili novo identiteto, oziroma, kot je rekel starozavezni prerok Ezekiel: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali.« (Ez 36,26.27) Pavel se je v osmem poglavju Rimljanom precej ukvarjal z življenjem po Svetem Duhu. Tu ne gre za neko teorijo, ki bi visela v zraku, ampak za zelo praktične stvari. Življenje, oziroma mišljenje po Duhu je nasprotno od starega, mesenega življenja in mišljenja, saj prinaša mišljenje po Duhu življenje in mir, medtem ko prinaša staro, meseno mišljenje smrt in pogubo. (prim. Rim 8,3-13)
Kristjan ne bi smel zapadati v strah, kajti »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.« (2Tim 1,7) Sveti Duh ni duh suženjstva, ampak duh posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče.« (prim. Rim 8,15) Božjemu otroku se ni treba ničesar bati, kajti »njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.« (Rim 8,28) Bati se moramo le greha, kar pa spada v področje Božjega strahu, le-ta pa nima ničesar skupnega s paničnim strahom, ki obvladuje svet.
Sveti Duh tudi moli in prosi, oziroma posreduje za nas, kot je pisano: »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.« (Rim 8,26) Sami mnogokrat ne vemo, kako izraziti svoje prošnje Bogu. Sveti Duh je tisti, ki naše molitve oplemeniti in jim da pravo učinkovitost pred prestolom milosti. »Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.« (Rim 8,27b) Sveti v bibličnem smislu niso neka posebna kategorija v nebesih ali ljudje, ki bi odražali kakšno posebno obliko svetosti, ampak je to novozavezni izraz za vse izvoljene. Sveti Duh nam torej pomaga hoditi skozi življenje in nam daje, da napredujemo v posvečenem življenju. Še vedno smo namreč v fazi učenja in še vedno hodimo v starem telesu.
Jezus je imenoval Svetega Duha Parakletos, kar pomeni Srednik, Zagovornik, Odvetnik, Tolažnik (po Strongu). Slovenski prevodi Svetega pisma uporabljajo izraz Tolažnik . Beseda pomeni v izvirniku nekoga, ki je pozvan na stran drugega na sodišče, da bi ga branil (po Easton's Bible Dictionary). Torej bi bil Zagovornik, ali Odvetnik primernejši izraz.
Sveti Duh ima tudi posebno vlogo v času preganjanja. Sam Jezus je rekel: »Ko vas bodo vlačili in vas izročali, ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temveč govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namreč govorili vi, temveč Sveti Duh.« (Mr 13,11) Mislim, da v vseh 2000 letih, odkar obstajamo kristjani, ni bilo obdobja brez preganjanj. Seveda preganjanja nikoli niso potekala povsod in z enako intenziteto. Res je tudi, da so tudi taki in drugačni kristjani preganjali drugače misleče, mnogokrat resnične kristjane. Za te zadnje velja beseda iz Mr 13,11.
Sveti Duh torej spremlja kristjana od novega rojstva, ki je pravzaprav njegovo delo v posamezniku in potem skozi vse življenje.
Opomba: Vsi svetopisemski navedki so vzeti iz SSP.
Ni komentarjev:
Objavite komentar