Uzija (Azarja) je bil eden tistih Judovih kraljev, o katerih pravi Božja beseda: "Delal je, kar je prav v GOSPODOVIH očeh." (1Krn 26,4 SSP), pa vendar je pozneje storil nekaj takega, česar ne bi smel:"Ko pa je postal mogočen, se je njegovo srce prevzelo, da je ravnal pogubno. Izneveril se je GOSPODU, svojemu Bogu, in je šel v GOSPODOV tempelj, da bi na kadilnem oltarju opravil kadilno daritev." (2Krn 26,16)
Ko gre vernim dobro, oziroma, ko "postanejo mogočni", kot je bilo v primeru kralja Uzija (lahko tudi malo manj), se rado zgodi, da se izneverimo, zaradi česar nas mora Bog preusmeriti nazaj na svojo pot. V Uzijevem primeru je kot vzgojno sredstvo uporabil gobavost, ki je bila na glasu kot bolezen, ki je ob vseh tegobah, katere je prinašala, bolniku nakopala tudi neprijeten status nečistega, zaradi česar je moral živeti ločeno od drugih ljudi (kar je imelo tudi povsem praktične razloge)... To je bilo najbrž kar hudo ponižanje za kralja Uzija... Toda, gledano s stališča večnosti, je imelo najbrž pozitiven učinek.
Več o Uziju >>>
Ni komentarjev:
Objavite komentar