V zgodovini je že tako, da letom obilja tako rekoč redno sledijo leta gospodarskih kriz, recesij, ali celo pomanjkanja. Še vedno nam je ostala v zgodovinskem spominu velika kriza, ki se je začela leta 1929 in je vplivala na razmere v Evropi, ki so pripeljale do druge svetovne vojne. Gospodarska kriza, ki smo ji sedaj priča, je na prvi pogled manj boleča kot tista takrat. Kakorkoli, moj cilj, ni da bi analiziral tovrstna krizna stanja, ampak, da bi se posvetil našemu odzivu na "leta debelih in leta suhih krav".Modri pridigar je napisal: "Ob dnevu sreče [Chráskov prevod: blagostanja] bodi dobre volje, ob hudem dnevu pa pomisli: tudi to, kakor ono, je naredil Bog, tako da človek nikakor ne more dognati, kaj ga čaka." (Prd 7,14) Sveto pismo nas torej poziva, da smo v času sreče in blagostanja tudi mi dobre volje. Ta poziv se nam najbrž zdi skorajda nesmiseln, saj naj bi bili ljudje v času blagostanja praviloma dobre volje. Pa vendar, vsi se še najbrž spominjamo, kako so nas še malo nazaj, ko nismo bili v gospodarski krizi, nekateri vneto prepričevali, kako slabo da živimo. Obnašali so se, kot bi hoteli priklicati nesrečo. Kljub relativnemu blagostanju med ljudmi "v svetu" ni bilo videti pravega veselja, ampak nekako čemerno skisanost in nezadovoljstvo, kot pri otrocih, ki niso dobili dovolj velike igračke, kar je dokaz, da materialne dobrine same po sebi ne prinesejo sreče.
V času sreče, oziroma blagostanja naj bi torej bili dobre volje. Kaj pa v času nesreče? Kristjani se zavedamo, da obstaja nad močmi in oblastmi tega sveta še ena, vrhovna Oblast, ki jo izvaja Bog Stvarnik in da je ta suveren in neodvisen pri svojih odločitvah. Zato nas Pridigar poziva, da v časih, ki niso prijazni, pomislimo, da so tudi ti časi od Boga. Ko je pravični Job ostal brez otrok in brez vsega premoženja, zraven pa ga je še prizadela bolezen, je vzkliknil: "Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?" (Job 2, 9b) To je beseda vere! Job je dolgo sprejemal dobro, in ko je prišla težka preizkušnja, je še naprej vztrajal na Božji poti. Lahko si mislimo, kako v času recesije robantijo tisti, ki so že v času blaginje vsevprek kritizirali! Job pa se je veselil v času obilja in sprejemal svoje križe v težkem času.
Tako velja tudi za nas evangelijske v tem kriznem času Pavlova spodbuda: "Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja." (Rim 15,13) Res je sicer, da ne vemo, kaj vse nas še nas čaka na tem svetu, vemo pa, kje je naš končni cilj. Predokus tega cilja pa uživamo že tukaj in zdaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar