Kaj pa obreza?

A. Dürer, Jezusovo obrezovanje

1. januarja se je cerkev od nekdaj spominjala Jezusovega obrezovanja.  Liturgična reforma v rimski cerkvi je leta 1969  ta spomin odpravila in ga nadomestila s še enim Marijinim praznikom. Anglikanski molitvenik (BCP 1662)  ima za ta dan kot prvo berilo predpisan odlomek iz Pisma  Rimljanom, 4,8-14. 

Zakaj ravno 1. januarja? Obrezovanje dečkov (obrezovanja deklic Sveto pismo ne pozna!)  se je skladno s Postavo praviloma izvršilo osmi dan od rojstnega dne, pri čemer so kot prvi dan šteli že sam dan rojstva.  Ker se  cerkev spominja Kristusovega rojstva na 25. december, pade osmi dan od tega dne na 1. januar.  Kot sem že nekajkrat povedal, v liturgičnem koledarju ne vidim neke svetinje, ampak zelo dobro orodje za učenje vere in o veri.

Obrezovanje se v Svetem pismu prvič omenja v 17. poglavju 1. Mojzesove knjige, ko je Bog sklenil z Abrahamom zavezo in določil obrezo kot zunanji znak ali pečat te zaveze: "Glej, to je moja zaveza s teboj: postal boš oče množice narodov.  Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov.  Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe.  Postavljam svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot večno zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog.  Tebi in tvojemu potomstvu dajem deželo, v kateri bivaš kot tujec, vso kánaansko deželo, v večno last in bom njihov Bog.  To je moja zaveza, ki se je držite, zaveza med menoj in vami ter tvojimi potomci za teboj: vsak moški pri vas naj bo obrezan!  Obrežite si meso svojih prednjih kožic! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami!  Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi moški iz roda v rod, najsi bodo rojeni v hiši ali pridobljeni za denar." (1Mz 17, 4-8.10-12a) Bog je torej tisti, ki sklepa zavezo, ne Abraham. Ko je Bog sklenil zavezo, je Abrahamu obljubil, da bo postal oče mnogim narodom. Spremenil mu je ime iz Abram ("oče je vzvišen") v Abraham ("oče množice"), torej v ime, ki vsebuje Božjo obljubo. Zaveza, ki jo je Bog sklenil, se ne nanaša le na Abrahama, ampak tudi na vse njegove potomce. Nato je Bog zapovedal Abrahamu in vsem moškim članom njegove družine, da se dajo obrezati, kar je nato postalo znamenje in pečat zaveze, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom in njegovim potomstvom. Ta zapoved se je potem obdržala skozi celotno Staro zavezo. Ob obrezovanju pa je deček tudi uradno dobil ime.

Sveto pismo pravi o Jezusu: "Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu." (Lk 2,21) Jezus je prišel na svet izpolnit celotno postavo: "Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali proroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim." (Mt 5,17 CHR) Apostol Pavel  piše: "Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo,  da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje." (Gal 4,4.5)  Jezusa so obrezali, ker je bila obreza del postave, on pa je prišel na svet zato, da z brezgrešnim življenjem in popolno poslušnostjo postavi ter z izpolnitvijo določb postave in prerokov odkupi tiste, ki so bili pod postavo. Sama postava je sicer dobra, a ne rešuje, temveč obtožuje (cf. Rim 7,7-23). Jezus nas je s svojo enkratno in popolno daritvijo na križu osvobodil tudi obrednih zahtev postave, med katere sodi obreza.

Pavel pravi: "Se torej blagrovanje nanaša na tistega, ki je obrezan, ali tudi na tistega, ki je neobrezan? Pravimo namreč: Vera je bila Abrahamu šteta v pravičnost.  Kako mu je bila torej prišteta? Ko je bil obrezan ali ko je bil neobrezan? Ne, ko je bil obrezan, temveč ko je bil neobrezan.  Saj je znamenje obreze dobil kot pečat pravičnosti iz vere, ki jo je imel, ko je bil še neobrezan. To pa zato, da bi postal oče vseh neobrezanih, ki verujejo, da bi se pravičnost prištela tudi njim. " (Rim 4,9-11)  Abrahamu niso bila v pravičnost šteta niti njegova dobra dela niti obreza, ampak samo vera. Obreza torej ni bila nič drugega, kot znamenje zaveze in pečat vere, na osnovi katere je Bog z njim sklenil zavezo.  Šele po Kristusu se je v polnosti izpolnila obljuba, da je  postal Abraham oče množice narodov, (cf. 1Mz 17,4) kajti Božje pravičnosti so poslej deležni vsi, ki verujejo, ne glede na obrezanost, raso, narodnost in podobno. V pismu Galačanom  pravi: "Kajti niti obreza nič ne velja niti neobreza, ampak nova stvaritev." (Gal 6,15) Obreza je torej nekaj, kar je bilo začasno, večno pa je tisto, kar v svojem ljudstvu ustvarja sam Bog, to je nova stvaritev, ki se zgodi preko novega rojstva. 

Bog je vzpostavil obrezo kot pečat in znamenje zaveze s svojim ljudstvom in je veljala le do Kristusa, ki je izpolnil celotno postavo skupaj z obrezo, zapovedmi in prepovedmi. Dejanska obreza ni tisto, kar je storjeno na mesu, ampak obreza srca. Že Mojzes je omenil to obrezo, ko je rekel: "Obrežite torej prednjo kožico svojega srca in ne bodite več trdovratni." (5Mz 10,16) To je dejanska obreza, ki naredi iz trmoglavega upornika Božjega otroka. Kaj pomeni biti Božji otrok,  se nam je v polnosti razodelo šele v Kristusu.