Tale zapis nima nobene namerne zveze z aktualnim dogajanjem okrog formiranje nove vlade v Sloveniji, ampak gre za komentar berila, ki se skladno s tradicionalnim lekcionarjem bere na 4. nedeljo po razglašenju. Besedilo berila je vzeto iz Rim 13,1-7.
Na začetku odlomka Pavel spodbuja rimske kristjane, naj se podrejajo oblasti. To utemeljuje s trditvijo, da je ni oblasti, ki ne bi bila od Boga (cf. Rim 13,1). Trditev je na prvi pogled osupljiva. V preteklosti so ta stavek razlagali tako, češ, da so vladajoči družbeni razredi na ta način s pomočjo religije držali ljudske množice v pokorščini, sebe pa na oblasti. Res je, da so pozneje vladajoči razredi s pomočjo tega odlomka opravičevali svojo oblast, pri čemer jih je podpirala tudi cerkev. Spomnimo se le srednjega veka, toda ta odlomek je nastal davno preden so tisti, ki imajo moč in oblast, spoznali, da bi lahko imeli od tega odlomka kako korist.
Pavlovo pismo Rimljanom je nastalo v času, ko še ni bilo preganjanj kristjanov. Rimska država je tedaj obsegala celoten prostor okrog Sredozemskega morja in je s svojo obsežnostjo in odličnimi povezavami, tako cestnimi kot morskimi, pomenila idealne pogoje za širjenje evangelija. Pax Romana (rimski mir) je zagotavljal veliko mero miru, stabilnosti in varnosti vsem, ki so živeli v tej obsežni državi. Sleherna oblast na svetu deluje z Božjim dopuščenjem. Nekaj stoletij pred Pavlom je Babilonski kralj Nebukadnezar ob priložnosti, ko je bil močno ponižan, prišel do naslednjega sklepa:
"[N]aj živi spoznajo,
da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom;
in komur hoče, ga daje,
pa tudi najnižjega izmed ljudi postavi nadenj." (Dan 4,14b)
To, da je vsaka oblast "od Boga", izhaja iz Božje suverenosti. Po drugi strani je v tem padlem in grešnem svetu oblast nujnost, brez katere na žalost ni mogoče shajati. Tudi če je ta oblast zla, gre za nujno zlo, s poudarkom na nujno! Kjerkoli se je pojavilo brezvladje, so nastali veliki problemi. Spomnimo se razmer v Somaliji in pred nekaj leti v Liberiji. Otroške tolpe in tolpe odraslih, oborožene s kalašnikovimi, bržkone ne morejo biti ideal nobene družbe. Zato je celo slaba oblast boljša kot nikakršna oblast.
v Rim 13,3a pravi Pavel: "Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo." V času nastanka Pavlovega pisma je bilo res tako. Kristjani v Saudovi Arabiji, Iranu, Severni Koreji in še marsikje, se s tem ne bi popolnoma strinjali. Enako najbrž tudi Pavel, pozneje v času Neronovega preganjanja. S tem bi se lahko strinjali v civilnem smislu: delati dobro in izpolnjevati državljanske dolžnosti, torej dati "cesarju, kar je cesarjevega" (cf. Mt 22,21). Ko pa pridemo na Božje področje - tam nima cesar kaj iskati! Preganjanja kristjanov se dogajajo tam in takrat, ko se religije mešajo v "cesarsko" in "cesar" v versko področje. Kristus je ustanovil cerkev, da prinaša svetu evangelij, na da ga straši s politično, oziroma spolitizirano varianto "krščanstva".
V demokraciji imamo kristjani možnost, da se udeležujemo političnega življenja. Kako se ga bo posameznik udeleževal, ni moja stvar niti stvar cerkve, ampak posameznikove vesti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar