Križan svet, križan svetu

"Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu." (Gal 6,14)

Če gledamo s popolnoma človeškega vidika, je imel sv. Pavel  zelo dobre razloge za samohvalo: bil je  izobražen, prizadeven, poln energije, najbrž tudi telesno krepak, ogromno je naredil za evangelij, prizadeval si je živeti krepostno življenje, toda on pravi v pismu Galačanom, da je edina stvar, s katero se hvali, Kristusov križ. Še več, pravi celo, da Bog ne daj, da bi se hvalil s čim drugim. 

Glede na to, koliko je pretrpel v službi evangelija, bi se mogel hvaliti s svojimi križi, težavami in zaslugami, a vendar tega ne počne. Zakaj?

Pavel se je zelo dobro zavedal, da niso njegove zasluge tisto, kar bi ga reševalo, ampak popolna žrtev, ki jo je Gospod Jezus Kristus enkrat za vselej izvršil na križu. Križ je tista ločnica, ki ločuje Kristusovo cerkev od sveta, saj pomeni križani Kristus svetu spotiko in norost, izvoljenim svetim pa Božjo moč in Božjo modrost (cf. 1Kor 1,23.24).

Svet ima svoj sistem vrednot in kriterijev. V križu ni sposoben videti kaj več kot barbarsko mučilno orodje iz starih časov, kakega globljega smisla v njem pa ne vidi. Apostol Pavel pravi, da je svet zanj križan. Blišč, bogastvo, slava, uspeh, napredovanje na družbeni lestvici in druge vrednote sveta zanj ne pomenijo nič. Pavlov gospodar ni svet, ampak Kristus. Ker je tako, je Pavel na nek način mrtev za svet, podobno kot bi bil križan svetu. 

To seveda ne pomeni, da Pavel ali katerikoli drugi kristjan ne bi imel materialnih potreb in bi lahko živel kot duh. Ne, tu gre za hierarhijo prioritet, oziroma, kot je dejal Jezus: "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo." (Mt 5,33)  Kristjan še vedno je, pije, se oblači, hodi na delo, lahko napreduje v službi, ima stanovanje, bančni račun, družino, prijatelje itn., toda vse to naj ne bi bilo  v njegovem življenju na prvem mestu. Bog ne deli prvega mesta z nikomer in ničemer (cf. Iz 42,8. 48,11).  Kdor najprej išče Božje kraljestvo, mu je vse ostalo navrženo: življenje, hrana, pijača, obleka in kar je še takega (cf. Mt 6,25-33).

C. S. Lewis je nekoč zapisal: "Kristjani, ki so največ storili za ta svet, so tisti, ki so največ razmišljali o prihodnjem svetu. Odkar so začeli kristjani manj razmišljati o prihodnjem svetu, so postali manj učinkoviti v tem. Meri na nebesa in dobil boš zemljo, meri na zemljo in dobil ne boš ničesar od obojega." Da, največ so razmišljali o prihodnjem svetu, ta svet pa je bil zanje križan, oni pa svetu.