Luč veselega oznanila

  Ljudstvo, ki je hodilo v temi,
        je zagledalo veliko luč,
        nad prebivalci v deželi smrtne sence
        je zasvetila luč.
        2 Zbudil si silno radost,
        naredil si veliko veselje.
        Veselijo se pred teboj,
        kakor se veselijo ob žetvi,
        kakor se radujejo, ko delijo plen.
        3 Kajti jarem njegovega bremena
        in palico na njegovem hrbtu,
        šibo njegovega priganjača
        si zlomil kot na dan Midjáncev.
        4 Kajti vsak vojaški škorenj, ki hrupno koraka,
        in ogrinjalo, ki je prepojeno s krvjo,
        bo sežgano, bo hrana za ogenj.
        5 Kajti dete nam je rojeno,
        sin nam je dan.
        Oblast je na njegovih ramah,
        imenuje se:
        Čudoviti svetovalec, Močni Bog,
        Večni Oče, Knez miru.
        6 Oblast se bo širila
        in miru ne bo konca
        na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu.
        Vzpostavil ga bo in utrdil
        s pravico in pravičnostjo
        od zdaj in na veke.
        Gorečnost GOSPODA nad vojskami bo to naredila.

                                                                                                    (Iz 9,1-6)

Zgornji odlomek je ena najbolj izrecnih starozaveznih napovedi prihoda Mesije. Kristus je prava Luč, ki je prišla na svet (cf. Jn 1,9. 8,12). Svet je bil v temi tako v času njegovega prihoda, kot pred njim in tudi po njem, vse do danes. Božja beseda pravi:  "Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna.  Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela." (Jn 3,19.20) Dejstvo je, da nas Jezus s svojo besedo postavi pred zid, ko nam osvetli naša zla dela. Zato svet beži pred njim, enako kot je bežal v času, ko je hodil po zemlji. Toda vsi ne bežijo pred njim. Zakaj je tako, ve edino Bog, ki je nekaterim podelil milost, da se morejo in smejo v njem veseliti. 

Vsi bržkone poznamo okoliščine Gospodovega rojstva in najbrž se strinjamo, da smrdljiv hlev ni ravno prostor, kjer bi se rojevali bogovi, ustvarjeni po človekovi podobi. Toda Božji Sin Jezus Kristus se je rodil ravno v neuglednem prostoru blizu neznanega mesta v odročni provinci mogočnega cesarstva. In potem so tu angelske trume, ki so prepevale: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji." (Lk 2,14) So angeli prepevali in oznanjali mir pred "božanskim" imperatorjem Avgustom, ali vsaj pred jeruzalemskimi višjimi duhovniki in teologi? Kje pa! Peli so pastirjem, ki so v tedanji judovski družbi veljali za manjvredne, ker se niso imeli časa ukvarjati z visoko teologijo, poleg tega so imeli zaradi živalske družbe težave  z obredno čistostjo, saj okrog sebe niso širili  ravno prijetnega vonja. To  druščino ponižanih in razžaljenih so povabili počastit Božje Dete. Očitno so bili pastirji med tistimi, ki so Bogu po volji. Zakaj ravno oni in ne kdo drug? Morda se del odgovora skriva v besedah: "Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost." (Jak 4,6b) Seveda le del, kajti tudi ponižnost, ki je Bogu po volji ni nekaj, kar bi proizvedel človek, ampak sad Božje milosti, ki deluje v posamezniku.

Kot je v času, ko so Midjanci zatirali Izraelce (Sod 6 in 7), Bog preko Gideona osvobodil izraelsko ljudstvo zatiranja tujcev, tako je po svojem Sinu osvobodil svoje ljudstvo bremena greha. Jezus Kristus je prišel na svet s prav posebnim namenom, to je, da natančno in do zadnje pike izpolni vso postavo in da se žrtvuje kot Božje jagnje, ki odvzema greh sveta. Ko bo znova prišel, bo v polnosti vzpostavil svojo oblast, ko bo po pravici sodil živim in mrtvim. Tedaj poreče svojim izvoljenim: "Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!" (Mt 25,34b) Ti blagoslovljeni niso nobeni verski zvezdniki, ampak čisto običajni ljudje iz vseh slojev, narodov, ljudstev in jezikov. To so tisti, ki izpovedujejo preprosto resnico, kot je to storil apostol Pavel, ko je napisal: "Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz." (1Tim 1,15) Sv. Pavel je s tem izpovedal dvoje: da je po naravi grešnik, ki potrebuje Odrešenika in da je Jezus Kristus ta pravi Odrešenik. Sam Gospod Jezus je rekel o sebi: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil."  (Jn 3,17) 

 Ali si med tistimi, ki so se po njem rešili? To vprašanje je neskončno pomembnejše od vsega blišča božičnega praznovanja. Če nisi, naj te potolažim: zdaj je zate  čas milosti in dan rešenja, kajti:  "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Veruj temu veselemu oznanilu in večno življenje bo tvoje.