Če pogledamo sličico na levi strani, nam v bistvu zelo malo pove, ali celo nič. Vidimo rdečo barvo, nekaj odtenkov sive in še nekaj črne. Za določene odtenke že kar težko najdem definicijo. Tudi sicer je videti, kot da gre za nekakšno abstraktno delo, ki bi lahko pomenilo nekaj krvavega, gorečega, ognjenega, temačnega in kaotičnega.
Toda sličica na levi je v resnici nepopolna. Gre namreč le za detajl slike, ki jo vidite spodaj. Če pogledamo spodnjo sliko, je zgodba popolnoma drugačna. Če tisto zgoraj ni imelo nobenega pravega smisla, ali pa je bilo za koga videti nekam grozeče, nam spodnja podoba prikazuje tri čolne, zasidrane ob obali, na njej pa se da tudi določiti, kje sem vzel detajl, iz katerega sem naredil zgornjo sliko.
Enako je s Svetim pismom. Mnogi, ki ga berejo, se zadržujejo pri posameznih detajlih, pri čemer spregledajo celoto, oziroma, kot pravi pregovor: vidijo le posamezna drevesa, ne vidijo pa gozda. Tak način branja, oziroma interpretacije, je v najboljšem primeru napačen, v najslabšem pa nepošten.
O tej tematiki so se pogovarjali pastorji različnih denominacij (reformirane, luteranske, baptistične) Mike Horton, Chris Rosebrough, Kim Riddlebarger in Ken Jones.
Njihov pogovor lahko poslušate na spodnji povezavi:
Vir: White Horse Inn>>
Ni komentarjev:
Objavite komentar